Živimo v času, ko je zdravje vredno vedno več, saj spoznavamo, da smo zanj odgovorni sami.
Ugotavljamo, da je za zdrav življenjski slog pomembno tako gibanje, kot zdrava prehrana.
Predvsem je zdrava tista hrana, ki ni mastna, slana, sladka in je energetsko bolj redka, tako kot na primer zelenjava. Dejavniki tveganja, kot so kajenje in alkohol, so sami po sebi vidni »ubijalci«, toda tudi nepravilna prehrana je tista, ki nam lahko prav tako povzroča veliko zdravstvenih težav.
Zdravstvene težave, ki so posledica nepravilne prehrane, so povezane s preveliko telesno težo in s tem posledično povišanimi vrednostmi krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
Debelost je kronična, presnovna, socialna bolezen. Je posledica interakcije genetskih dejavnikov, dejavnikov okolja in psihosocialnih vzrokov.
Ni samo nepravilna prehrana tista, ki privede do težav z zdravjem. Vedno manj smo telesno aktivni. Telesna nedejavnost (avto, sedeče delo, sedenje v šoli in doma, računalnik, televizija) in energetsko gosta hrana (prehrana z veliko maščob in sladkorja in malo sadja in/ali zelenjave) sta med najbolj pomembnimi vzroki debelosti. Telesna dejavnost brez ustrezne diete nima pravega učinka in tudi obratno. Prevelika količina zaužite energije, ki preseže porabo, pospešuje nalaganje telesnega maščevja .
Kljub temu so moški bolj fizično dejavni. Ženske pa večinoma poskušajo nadzorovati svojo telesno težo z omejevanjem vnosa hrane, ne pa z večjo porabo energije.
Ni je idealne diete
Razprava o shujševalnih dietah, četudi iz ust priznanih strokovnjakov, zna biti velikokrat polna raznolikih, nasprotujočih si, včasih celo zmedenih informacij. Obsežnih, zanesljivih raziskav, ki bi nas nedvomno prepričale v zmago te ali one shujševalne kure, ni. Strokovnjaki se strinjajo, da so še najbolj zanesljive tiste individualno prilagojene diete, ki jih izvajamo pod taktirko osebnega zdravnika ali kakšnega drugega strokovnjaka za prehrano. Sicer lahko svojemu telesu, kljub dobrim namenom, povzročimo več škode kot koristi.
Shujševalne kure kot modne muhe
K. Dun Gifford, svetovalec zdravega prehranjevanja iz Bostona, je na kongresu v Barceloni izpostavil dve ključni vprašanji, s katerima kar najhitreje presodimo učinkovitost (katerekoli) diete. Ali dieta obrodi dolgoročne sadove in, ali dieta temelji na zdravi, uravnoteženi prehrani? Če na katero od teh vprašanj odgovorite negativno, potem so vaša prizadevanja in trud že vnaprej zaman.
Posti, sadni, vodni in podobni dnevi (poudarek je na dnevih), so lahko občasen prečiščevalni tretman, nikoli pa ponavljajoč se vzorec prehranjevanja, saj naš metabolizem temu ni namenjen. Posti razen prenizkega kaloričnega vnosa nimajo ničesar skupnega s hujšanjem. Kvečjemu pomagajo pridobiti še kakšen kilogram več. Z nerednim vnosom hrane in izpuščanjem obrokov telo namreč upočasni presnovo, ko pa pričnete ponovno več jesti, telo pospešeno kopiči hrano kot podkožno maščobo, saj se pripravlja »slabe čase«.
In kako se lotimo hujšanja?
Zato je najbolj priporočljivo uživati pet do šest manjših obrokov na dan, s čimer presnovo nenehno obremenjujemo, telo pa ne kopiči maščobnih zalog.
Torej več dnevnih obrokov, redna in uravnotežena prehrana so odgovor na vsa vprašanja. Če bomo čez dan pojedli več manjših obrokov bodo naše potrebe po hrani zvečer manjše in želja po obilnih obrokih ne bo več prisotna.
Izkušnje kažejo, da je kombinacija diete s telesno dejavnostjo veliko bolj učinkovita pri znižanju telesne teže kot vsaka zase. Ob zmanjšanem kaloričnem vnosu se zmanjšuje tudi nemaščobno tkivo in kalorične potrebe za bazalni metabolizem, zaradi česar se nižanje telesne teže upočasni. Telesna dejavnost do neke mere pospešuje porabo nakopičenega maščevja in s tem se povečujejo kalorične potrebe organizma. Torej še vedno velja pravilo, da zdrav človek lahko vse je, le v normalnih količinah. Vsako obolenje za seboj potegne določene omejitve. Za vse pa velja miganje, telesna aktivnost, telesna dejavnost in ni pomembno kako to imenujemo, le da se gibljemo.