Lokalno pridelana hrana – pomembni dejavniki:
1. Kaj in kako je nastalo – zraslo (seme, zemlja, nega, pobiranje)
2. Čas od polja do krožnika
3. Kako je shranjeno (skladiščenje, transport, embalaža)
4. Kako je pripravljeno (način priprave, kombinacije z drugimi živili, čas
zaužitja)
Kršenja načela regionalnosti
– uživanje hrano, ki izvira iz čim bližje okolice,
– po celotni Evropi za kot gobe po dežju rastoče super-, giga- in hipermarkete prevažajo za zdravje škodljivi “prehranski” izdelki, polni ditivov, pesticidov, hormonov
– Hkrati s svojim pretiranim nakupovanjem v velikih trgovskih centrih vodimo v bankrot svojega lokalnega trgovca izza vogala, mašimo ceste z našimi avtomobili in po nepotrebnem trošimo nafto in onesnažujemo okolje.
– veliko tovornjakov se vozi v eno smer praznih, se pravi brez tovora.
Moramo ljudje res biti tako nestrpni, da ne moremo na določene izdelke počakati kak dan ali dva več?
Tako bi se tovornjaki (ob ustreznem dogovarjanju in povezovanju prevoznikov ob pomoči države) lahko do vrha napolnili, zdaj pa uboge prevoznike silimo v hitenje, zapravljanje dragocene nafte in ogrožanje življenja drugih udeležencev v prometu.
Verjetno vsaj vsaki deseti tovornjak prevaža živino na svojo “končno” destinacijo, se pravi v klavnico. In to ne v najbližjo, kje pa!
Po zakolu in predelavi mesa se potem ta roba vozi spet nazaj po vsej Evropi, tudi v izvorne dežele. In spet porabljamo nafto za prevoz in nafto za hlajenje teh predelanih živalskih trupel…
Kaj lahko predlagamo:
dodatne hladilnice za zdravo, ekološko pridelano slovensko zelenjavo in sadje, s katero bi lahko zalagali celotno Evropo
povpraševanjedaleč presega ponudbo in še cene zdrave hrane bi se drastično znižale, saj bi lahko živinorejske subvencije namenili za integrirano pridelavo!