Med v preteklosti
Skozi zgodovino je med postal zelo cenjeno živilo, velikokrat pa tudi zdravilo. Različne kulture so med uporabljale na različne načine. Hipokrat ga je priporočal kot razkužilo za zagnojene rane, Babilonci pa so častili boga medu. Stari Slovani so zelo cenili med in medico, zato je bil izvoz medu važna gospodarska panoga. Gozdno čebelarstvo je bilo urejeno z zakoni. V Carigradu in Bagdadu so imeli svoje podružnice, od koder so oskrbovali Bizanc in ozemlje kalifov.
Sestava medu
Med vsebuje približno 80 odstotkov sladkorja. Največji del predstavljajo sadni in grozdni sladkorji, ki nas hitro napolnijo z energijo. Poleg tega med med vsebuje tudi veliko dragocenih vitalnih snovi, med drugim tudi encime in mineralne snovi, kot so kalij, natrij, magnezij, železo, mangan, baker in cink. Poleg tega pa še vitamine, aminokisline, hormonalne substance in t.i. inhibine. To so snovi, ki preprečujejo rast številnih bakterij in jih pomagajo uničevati.
Kilogram medu da toliko energije kot:
- 3 kg svežega govejega mesa,
- ali 50 jajc,
- ali 5 litrov mleka,
- ali 3 kg sladkovodnih rib,
- ali 6 kg pomaranč,
- ali 3 kg banan
- ali dober kilogram šunke.
Minerali v medu in njihove funkcije za človeško telo
Vitamini, ki se nahajajo v medu in funkcije v telesu
Kostanjev med
Je v več odtenkih rjave barve z rdečkastim ali zelenkastim odsevom, močnega in ostrega vonja po kostanjevem cvetju ter intenzivnega okusa, ki pusti obstojno grenkobo po zeliščih. Kristalizira počasi. Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi lažji sladkorni bolniki. Uporablja se v prehrani in pri slabokrvnosti, utrujenosti ter nezadostni prehrani.
Hojev med
Je temno rjave barve z zelenim odsevom. Ima srednje intenziven vonj po smoli in žganju,
okusa pa je sladkega, po mentolu in sladu. Običajno kristalizira počasi in kristaliziran je svetle barve. Uporablja se pri slabokrvnosti, boleznih dihal (pri bronhitisu, vnetju sapnika), prehladu, gripi.
Cvetlični med
Je rumene do rjave barve, odvisno od rastline in dodatka mane, tudi vonj in okus sta odvisna od njegovega izvora. Kristalizacija je delna, nepravilna. Ta med od vseh medov najhitreje kristalizira. Uporablja se kot sladilo, namaz in kot naravno zdravilo proti alergijam (zlasti senenem nahodu), krepi tudi žile in srce ter pomaga pri izčrpanosti organizma.
Akacijev med
Je med iz gozdov, kjer ga čebele naberejo na cvetju akacije. Je skoraj brezbarven do svetlo rumen. Ima nežen sadežen vonj po akacijevem cvetju in nežno aromo po vanilijevih bombonih in po sladkem sirupu. Kristalizira počasi ali skoraj nikoli. Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi lažji sladkorni bolniki. Uporablja se kot sladilo in namaz ter za urejanje prebave, pri želodčnih in črevesnih težavah, zgagi in prehladih.
Lipov med
Je svetlo rumene barve z zelenim odsevom in močnim vonjem po lipovem cvetju. Srednje intenzivna aroma zelo značilna po mentolu, lipovem cvetju, zeliščih ali svežih orehih. Kristalizira običajno počasi. Uporablja se pri prehladih, povišani telesni temperaturi, glavobolu, izgubi apetita in kašlju. Ker pospešuje znojenje, ni priporočljiv za srčne bolnike.
Smrekov med
Je temno rjave barve z rdečim odsevom, z vonjem po mentolu in sladu ter sladkim okusom, ki spominja na zelišča. Običajno kristalizira zelo počasi. Je temno rjave barve z rdečim odsevom, z vonjem po mentolu in sladu ter sladkim okusom, ki spominja na zelišča. Običajno kristalizira zelo počasi. Uporablja se kot sladilo, namaz, priporočajo pa ga pri slabokrvnosti, kašlju in bronhitisu.Uporablja se kot sladilo, namaz, priporočajo pa ga pri slabokrvnosti, kašlju in bronhitisu.
Žajbljev med
Je zlato rumene barve z močnim vonjem in aromatičnega okusa s sledom grenčine. Ne kristalizira rad. Vsebuje majhne količine eteričnega olja, zato bi naj deloval kot blago razkužilo in olajševal izkašljevanje. Uporablja se pri prehladu, kašlju, bronhitisu in za boljše spanje.
Med oljne repice
Je svetlo rumene barve, vonja po zelju, slami ali stelji in okusa po olju. Kristalizira zelo hitro in kristaliziran je sivkasto-bel. Uporablja se predvsem v prehrani.
Regratov med
Je zlato rumene, bleščeče in zelo čiste barve. Ima neprijeten vonj po urinu, zmečkanih regratovih cvetovih in okus po smoli, sladkem lesu. Pusti obstojno grenkobo v ustih. Kristalizira zelo hitro. Uporablja se v prehrani in pri prehladih.
Antibakterijski učinek medu
Antibakterijsko delovanje segretega medu slabše kakor nesegretega. nekateri encimi na tej temperaturi delujejo slabše kakor pri sobni temperaturi. Pregret med (segret na 83° C) popolnoma izgubi antibakterijske lastnosti. Večina »živih« snovi zaradi tako visoke temperature propade. Tu so najbolj na udaru encimi, ki zaradi visokih temperatur nepovratno denaturirajo. Prav tako razpade tudi vodikov peroksid na kisik in vodo. Tudi z razredčevanjem se antibiotične lastnosti izgubljajo. Nekaj antibakterijskih lastnosti se sicer ohrani pri 10 x razredčitvi, vendar samo nesegretega meda. Če redčimo segret in pregret med, antibakterijskih lastnosti skoraj ni. Nastane pa lahko dobro gojišče za bakterije, saj je med dober vir monosaharidov in drugih snovi, ki jih bakterije za svojo rast potrebujejo. V nerazredčenem medu bakterije ne morejo uspevati, saj za njih predstavlja hipertonično okolje (80 % suhe snovi, katere večji del predstavljajo sladkorji). S tem ko mi med razredčimo, postane takšno okolje izotonično in bakterije se lahko namnožijo. Torej se del aseptičnega delovanja skriva ravno v visoki koncentraciji sladkorjev v medu..
Apiterapija je ena od uglednih alternativnih zdravilnih metod. Je veda, ki govori o tem, kako si na podlagi čebeljih pridelkov pomagamo krepiti in ohranjati zdravje. Med in drugi čebelji pridelki niso zdravila, so pa pomembna in koristna dopolnila zdravilom. Dokaz, da apiterapija pridobiva vrednost in svoje mesto v svetu, je tudi to, da je 30. marec svetovni dan apiterapije.
Čebelji pridelki nam lahko veliko koristijo, ne morejo pa nam škodovati, ker nimajo stranskih učinkov, seveda če nanje nismo alergični.
Za apiterapevstko zdravljenje uporabljamo vse čebelje proizvode.
MED se uporablja kot idealno energijsko hranilo, ima pomirjevalne učinke in ugodno vpliva na celjenje opeklin, ran in odrgnin. Med je živilo živalskega izvora!!!
PROPOLIS je zmes smol, balzamov, eteričnih olj… Deluje protimikrobno, protivirusno in protivnetno. Ima lastnosti lokalnega anestetika.
CVETNI PRAH je bogat beljakovin, aminokislin – maščob, ogljikovih hidratov, rudnin in vitaminov, je naravni stimulator, krepi imunski sistem, daje življenjsko moč in spodbuja telesno aktivnost. Čebelja družina porabi na leto okrog 30kg cvetnega prahu.
MATIČNI MLEČEK ima izjemno bogato hranilno vrednost in je izvrstno naravno uravnoteženo prehrambeno dopolnilo. Ima protivirusno in protibakterijsko učinkovitost. Izboljšuje koncentracijo, zavira procese staranja, povečuje življenjsko moč in odpornost organizma. Hraniti se mora na nizki temperaturi in v temnih stekleničkah.
ČEBELJI VOSEK:pomešan z medom se uporablja za žvečenje pri vnetjih ustne votline ali obolelega požiralnika in želodca. Uporablja se tudi kot sestavina krem.
ČEBELJI STRUP v različnih pripravkih (mazila, kreme, injekcije) ga v tujini uporabljajo za zdravljenje bolezni, kot so: kronična bolečina, vnetja, bolezni srca.
Mikroklima čebelnjaka nadvse ugodno vpliva na človekovo psihofizično počutje. Vsakodnevno nekaj urno bivanje v čebelnjaku z vdihavanjem aerosola (zrak, nasičen z eteričnimi vonjavami čebeljih družin) in pozitiven energetski naboj, ki ga sprejemamo v neposredni bližini čebelje družine, krepita imunski sistem, ugodno vplivata na obolenja dihal,
zmanjšujeta stresno simptomatiko in izboljšujeta splošno počutje.
Zakaj uživati čebelje pridelke slovenskih čebelarjev?
- Ker so kakovostni in varni.
- Ker so iz okolja v katerem živimo
- Ker slovenski čebelarji zagotavljamo sledljivost
- Ker je opraševanje pomembno za ohranjanje naše naravne pestrosti.
Kakovost
- Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je skladiščen v ustreznih razmerah. Med shranjen na toplem veliko hitreje izgublja svojo dragocenost.
- Velike razdalje, ki jih med prepotuje v svetovni trgovini, skladiščenja medu v raznih skladiščih, predstavljajo nevarnost, da se mu zmanjša kakovost.
- Med in ostali čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo praktično iz čebeljega panja v naše roke in je zato ohranjena kakovost medu.
- Čebelar ne more popraviti kakovosti medu, med kot ga proizvedejo čebele je najvišje kakovosti, čebelar to kakovost ohranja.
Domače okolje
- Ko uživamo med in ostale čebelje pridelke, je pomembno, da uživamo hrano iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje.
- Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija.
Sledljivost
- Slovenski čebelarji zagotavljajo sledljivost.
- Na nalepki je poleg točnega porekla medu označen tudi polni naslov čebelarja, ki je med pridelal, za razliko od nekaterih medov, na katerih piše, le da je med mešanica medov držav, ki so članice ES in držav, ki niso članice ES. V tem primeru ne vemo niti točno iz katere države med izvira.
Opraševanje
- In nenazadnje je vrednost medu in ostalih čebeljih pridelkov veliko manjša od koristi čebel, ki nam jih te nudijo z opraševanjem.
- Čebeli kot glavni opraševalki, se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za raznovrstnost v naravi.
- In ko boste naslednjič kupovali med, kupite ga pri slovenskem čebelarju, s čimer boste aktivno skrbeli tudi za okolje, v katerem živite.
Kako izbrati dober med?
- Ko izbiramo med, se odločimo za naravni pridelek čebelarja, ki čebel ne krmi s sladkorjem in medu toplotno ne obdeluje, da ne bi kristaliziral.
- Kakovosten med z visoko vsebnostjo zdravilnih učinkovin, tudi mineralov in vitaminov, dajo čebele, ki se pasejo, a seveda ne v industrijsko onesnaženem in osiromašenem okolju.
- Ne sme se ga segrevati prek 39 stopinj Celzija, saj izgubi svojo biološko vrednost.
- Zato nikoli ne kupujmo povsem jasnega, saj je bil gotovo toplotno obdelan.
- Najboljši med, hladno pretočen, je vedno vsaj nekoliko moten, in to ne glede na vrsto.
- Prostor, kjer se med toči naj ima temperaturo med 25 in 30 stopinj Celzija.
- Kot zdravilo proti prehladnim boleznim sta najbolj znana lipov (hitro kristalizira, kar pomeni, da ni bil toplotno obdelan) in žajbljev, ki ga ljudje radi pijejo v kamilicah in tako zdravijo infekcije v ustih in žrelnici.
- Rudninsko najbolj bogat, nekoliko temnejši in manj sladek je gozdni med, ki poleg tega ne kristalizira prav hitro.
Vendar pa ima med še druge zdravju koristne lastnosti, zato ga uporabljajo predvsem pri apiterapiji (zdravljenje s čebeljimi pridelki).
- Tako si z medom lahko pomagamo pri slabokrvnosti. Za odpravo slabokrvnosti moramo poleg zdravil uživati živila z veliko železa. Med temi živili pa naj bi bil tudi med, predvsem kostanjev, ki vsebuje veliko rudninskih snovi.
- Najbolj priporočljivo pa naj bi bilo zdravljenje s kombinacijo medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Vse te snovi pa hkrati tudi krepijo telesno moč.
- S čebeljimi proizvodi si lahko pomagamo tudi pri želodčnih težavah, obolenjih črevesja in jeter, seveda se je prej treba posvetovati z zdravnikom.
- Dodajanje medu hrani pa naj bi delovalo preventivno tudi pri revmatičnih obolenjih.