Neješčost ne vpila samo na telesni, ampak tudi na duševni razvoj. Vsak starš si želi, da bi bil njihov malček »supermen« v športu in geniji v šoli. Zato se je treba potruditi tudi s pripravo in izbiro hrane in ne samo s treningom in redno vadbo.
S tem je potrebno, da izbiramo zdrave prigrizke, pri tem pa upoštevamo tudi izbiro otroka. To pa ne pomeni, da mu damo jest samo stvari, katere pozna in katere želi, ampak mu vedno znova ponujamo tudi hrano, katere še ne pozna ali jo tudi odklanja. Nikoli jih ne silimo, poskusimo prepričat, da poskusijo, tisto, kar je na krožniku. Večji uspeh je, če pri pripravi hrane tudi sami sodelujejo. Tako se srečajo z barvami, okusi, vonji in teksturo hrane, katero potem lažje zaužijejo, saj so tudi sami prispevali k pripravi.
Sedaj pa nekaj kratkih nasvetov.
Bodite dober zgled
Pazite na lastno prehranjevanje, ne izpuščajte obrokov, še posebej ne zajtrka. Če oče in mamam rada jesta zdravo hrano, potem so tudi otroci prej pripravljeni sprejeti takšen način prehranjevanja. Zato naj dobi otrok enako hrano kot vi, le velikost obroka je potrebno prilagoditi.
Jejte skupaj
Za dober tek ni nič boljšega kot obrok, pri katerem sedi cela družina. Priporoča se, da se izključi televizija in se posvetimo hranjenju ter skupnemu druženju in obroku. Hranjenje naj bo družinski obred s katerim seznanimo malčka že s »prvo žlico«.
Čas hranjenja naj bo čas veselja
Ne priporoča se uporaba izrekov, kot so: »Ena žlička za …, ipd. Kmalu bo izgubijo učinek in spet bo treba najt nekaj novega in novega za motivacijo. Hranjenje naj poteka v sproščenem vzdušju in brez »težkih debat«. Te lahko počakajo,da zaključimo obrok.
Strprnost
Hranjenje naj ne bo samo čas strogih pravil in prisile. Včasih otroku kakšna hrana ne odgovarja, a mu jo vseeno naslednjič ponovno ponudimo.
Ko je otrok sit, se odsvetuje, da ga silimo, da poje vse s krožnika. Otroci imajo izrazit občutek glede vnosa hrane, tako glede lakote, kakor tudi glede sitosti. (Na žalost ga s starostjo izgubimo in prenajedanje vodi v debelost). Pozorni moramo biti, ča se pojavi občutek, da otrok zavrača hrano zaradi nezadovoljstva, skrbi,nasprotovanja ali slabšega počutja.
Novo je tuje
Že smo omenili, da se nova hrana uvaja postopoma. Priporoča se dodajanje v manjših količinah in z večkratnimi ponovitvami. S časoma otrok pokaže zanimanje, kaj jedo ostali družinski člani.
Nobenih tabujev
Priljubljene jedi, kot so ocvrt krompir ali pica ni potrebno črtati iz jedilnika, saj so potem za otroke še mikavnejše. Seveda pa jih lahko doma pripravimo na bolj zdrav način in s pisano zelenjavo na otroku ljub način uvedemo nove okuse in barve. Hamburger je lahko pripravljen s polnozrnatim kruhom, manj mastnim mesom, pelati namesti ketzapa in seveda dosti solate ali druge otroku ljube zelenjave.
Pomoč v kuhinji
Kot smo že omenili, je priporočljivo vključevanje otrok v dejavnosti, povezane s hrano, saj so otroci po naravi radovedni in vedoželjni. Dovolite otrokom, da sodelujejo pri nakupovanju in pripravi hrane, čeprav zato potrebujete več časa. Otroci lahko operejo solato, mešajo juho, nalijejo mleko v skodelico ipd. Tudi nered v kuhinji naj vam pomagajo pospraviti. Družno v delu in jelu.
Privlačna jed vzbuja tek
Za otroke še posebej velja, da jedo z očmi, zato jim postrezite zanimivo oblikovano in z barvami bogato hrano, v prijetnem vzdušju, pisanih posodah, primernim jedilnim priborom itd.
Zelenjava se lahko vzljubi
Zelenjava v obliki kaše ima dolgočasen izgled. Otrokom je všeč, če hrana pri ugrizu hrusta. Še posebej so pri otrocih priljubljena živila, katera lahko uživajo z rokami (korenje, kumare, paprika,..). Svežo zelenjavo lahko dodamo skuti, sadje pa skuti ali jogurtu. Solato lahko pripravite tudi s koščki sadja – na primer zeleni solati dodate narezano grozdje, koščke jabolka ali naribano korenje.
Manj je več
Otrokom ponudite manjše obroke. Še bolje je, da si sami postrežejo in dajo na krožnik.
Na ta način se naučijo presoditi, ali so lačni, oceniti velikost porcije ter razviti zdrav občutek sitosti. Ne jezite se, če bodo na krožnik dali več, kot bodo na koncu pojedli.
Kot za vse, tudi tu velja, da vaja dela mojstra.
Zdrava osvežitev
Zmotno je mišljenje, da otroci ne smejo piti med obroki, ker bodo potem manj jedli. Otroci potrebujejo več tekočine na kilogram telesne teže, kot odrasli, zato sami najbolje vedo, kdaj so žejni. Pijača naj bo vedno na voljo, vendar ne sokovi in druge sladke pijače.
Število obrokov
Otroci nimajo enakega ritma kot odrasli. Količina enkratno zaužite hrane veliko manjša, kot pri odrasli osebi, zato nujno potrebujejo manjše prigrizke v obliki sadja/zelenjave ali mlečnih napitkov med večjimi obroki.
Verjemite: Zdrav otrok je toliko, kot potrebuje, in ve, kdaj ima dovolj – četudi se odraslim kak dan zdi, da je otrok pojedel zelo malo.