Hrana predstavlja v našem življenju pomemben del, saj ne predstavlja samo potrebo po zadovoljevanju določenih potreb, ki so nujne za obstoj, temveč je velikokrat vezni člen, ki nas povezuje, združuje. Iz tega izhaja, da je hrana povezana z nekimi užitki in jo zato tudi velikokrat ocenjujemo z vidika, ali je dobra, ali prijetno diši in ali nas privabi že s samim izgledom. Pri tem se malokrat vprašamo, ali ta hrana tudi koristi našemu zdravju oz. ali je kaj potrebno spremeniti v našem načinu prehranjevanja.
Prehrana in prehranjevanje sta tesno povezana z zdravjem. Neustrezna prehrana in nezdrav način življenja sta velikokrat vzrok za nastanek civilizacijskih bolezni, klasičnih deficitarnih bolezni in bolezni zaradi onesnažene hrane. Če bi dosledno upoštevali pravila zdravega prehranjevanja ter zdravega načina življenja, bi lahko preprečili določen delež obolenj in prezgodnjih smrti med prebivalstvom.
Posamezniki smo v današnjem času odgovorni za ohranjanje in vzdrževanje zdravja in preprečevanje bolezni. Tveganja za nastanek in razvoj srčno žilnih obolenj lahko uspešno zmanjšamo s slogom življenja, ki mu pravimo zdrav način življenja. To ni zdravljenje, govorimo o normalnem zdravem načinu življenja, kar je cilj slehernega človeka. Vsi »ogroženi«, torej vsi, pri katerih so prisotni dejavniki nevarnosti za razvoj bolezni srca in žilja, pa morajo storiti še več. Nevarnosti morajo najprej poskušati odpraviti sprva s strožjim dietetskimi in drugimi ukrepi brez zdravil, večkrat pa je potrebno tudi jemanje različnih zdravil pod nadzorom zdravnika.
Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, zmanjšanje škodljivega holesterola LDL, povečanje koristnega holesterola HDL, uravnavanje krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi. Redna telesna vadba krepi mišice, srce in krvni obtok ter blagodejno vpliva na življenjsko moč in vitalnost. Za vse je priporočljivo, da smo telesno dejavni vsaj 30 minut pet dni v tednu. Koristna je že zmerna telesna dejavnost kot na primer hoja, plavanje, kolesarjenje. Ljudem, kateri do sedaj niso bili aktivni, se priporoča začetek z blagimi oblikami vadbe in postopno stopnjevanje, tudi počasen 10 minutni sprehod po parku je boljši kot sedenje pred televizorjem. Pred vsako športno dejavnostjo je priporočljivo ustrezno ogrevanje in razgibavanje in šele potem začetek z intenzivnejšim treningom. Intenzivna telesna dejavnost brez predhodnega ogrevanja je lahko škodljiva. Intenziteta vadbe naj bo takšna, da se še vedno lahko posameznik pogovarja. Potrebno si je vzet čas tudi za ohlajanje. Ob občutku bolečin je potrebno prenehati z vadbo in se posvetovati z zdravnikom. Vsi, ki so starejši od 40. let, ter so bolni ali imajo težave z gibalnim aparatom, ali že dlje časa niso opravljali telesnih vaj, naj bi se pred pričetkom intenzivnejših rednih vaj posvetovali z zdravnikom.
NEKAJ NAMIGOV ZA BOLJ ZDRAVO PREHRANJAVANJE – tudi med prazniki!
- Dnevno zaužijte vsaj 300 g zelenjave in tri sadeže. Pojejte čim več presne zelenjave. Izbirajte temno zeleno, oranžno in rdečo zelenjavo.. Pri pripravi zelenjave in sadje uporabite tehnike dušenja ali kuhanja v čim manjši količini vode, saj se tako izgubi manjša količina vitaminov. Zelenjavo in sadje uživajte pri zajtrku, malici, kosilu, večerji ali ko vas zagrabi lakota.
- Izogibajte se živilom, ki vsebujejo umetna barvila, arome in konzervanse, saj je večina le teh karcenogena.
- Omejite ocvrto, praženo in na žaru pečeno hrano, ker vsebuje aromatske spojine, ki so lahko povzročitelj raka na prebavilih. Tako pripravljena hrana naj ne bo na vašem jedilniku več kot 1X na mesec.
- Maščobe ne pregrevajte, ampak jo dodajte že kuhani hrani, še posebej ne olivno olje. Izogibajte se živalskim maščobam. Pazite na živila, ki vsebujejo veliko skritih maščob, kot so: paštete, hrenovke, kisla in sladka smetana, kakor tudi polnomastno mleko in jogurt, ter siri z 45% m.m. ali več.
- Prekajena živila vsebujejo snovi (nitrozamine), ki so rakotvorni, zato se teh živil izogibajte ali uživajte v omejenih količinah.
- Omejite sol v prehrani. V mnogih živilih jo je veliko!!!!!
- Sladkarij uživajte je 1X tedensko. Coca cola in podobne pijače so velik vir sladkorja.
- Popijte vsaj 2 litra vode dnevno. Za žejo je primeren tudi nesladkan čaj. Izogibajte se tudi nektarjem in sirupom, saj vsebujejo sladkor in ne vitamine, škodujejo pa tudi zobem.
- Imejte 5 dnevnih obrokov brez vmesnih prigrizkov.
- Uživajte manjše količine pustega mesa. Izbirajte med kuncem, piščancem, manj mastno skuto, stročnicami in ribami. Vsak teden uživajte plavo ribo (npr. skuše, sardele, tune), saj so bogati vir vitamina A in D, ter omega-3 maščobnih kislin.
- Izogibajte se belemu kruhu in izdelkom iz bele moke, kakor tudi belemu sladkorju, prevelikim količinam soli, belemu rižu. Ne pozabite na hranilnost in zdravilnost raznovrstnih kaš in žitaric. Jejte polno-zrnate izdelke.
- Alkohol ni samo težava zaradi opijanja, ampak tudi zaradi skritih kalorij. 1 dcl vina ali 0,3 žganja ali malo pivo ima cca 100 kcal.
JABOLČNA TORTA 12 kosov – kos 320-350- kcal
Potrebujemo:
- 5 beljakov in 2 rumenjaka 210 kcal
- 6 velikih žlic rjavega sladkorja (cca pol skodelice) 600 kcal
- 1 vanilija sladkor 40 kcal
- 6 velikih žlic moke – lahko tudi polnozrnate (cca pol skodelice) 420 kcal
- 1 pecilni prašek
- Sok ene limone 60 kcal
- 0,5 ruma 100 kcal
- 100 g mletega maka 500 kcal
- Cca 2 kg jabolk 1200 kcal
- 4-5 žlic mletih oreščkov (orehi, mandeljni, lešniki) 500 kcal
- 5-6 žlic rozin ali suhih brusnic 200 kcal
Priprava:
Tortni pekač namažemo z maslom in posipamo z drobtinami
Jabolka olupimo, narežemo na 4 krhlje in jih potem narežemo po širini na cca 3-4 mm debele kose. Polovico jabolk naložimo v pekač, posipamo z polovico mletih oreščkov in polovico rozin oz. brusnic. Potem ponovimo to še enkrat do vrha.
Med pripravo testa vklopimo pečico na 200 C.
Beljake in rumenjake penasto vmešamo s sladkorjem in vanilija sladkorjem. Dodamo moko, pecilni prašek, sok limone, rum in mleti mak. Testo je popolnoma tekoče.
Polijemo ga preko jabolk in počakamo, da steče do dna. Po potrebi malo pomešamo z rokami,
Torto damo v prej ogreto pečico na 200 C za 20 minut. Po 20 minutah zmanjšamo na 150 C in pečemo še eno uro in pol.
Ohladimo, lahko pa postrežemo še rahlo toplo kot sladico ali pa tudi kot prigrizek k vinu.
Dober tek!