Koliko “mora” pojesti predšolski otrok?

V tem obdobju je zato izjemno pomembno, ne le, da otrok jé dovolj, ampak predvsem da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Prehranske potrebe otrok se v času rasti in razvoja spreminjajo.

Razpon potrebne energetske vrednosti  
Otroci in mladostniki 6 do 15 let 1900 – 2800 kcal (7,9 – 11,7 MJ)
Predšolski otroci 1 do 3 let 1200 kcal (5,0 MJ)
Otroci 3 do 6 let 1600 kcal (6,7 MJ)
Srednješolci, študentje – fantje 2000 – 3600 kcal
Srednješolci, študentje – dekleta 1700 – 3000 kcal

 

Ali se običajno staršem samo zdi, da premalo je, imajo starši napačna pričakovanja v zvezi s prehrano malčkov / predšolskih otrok?

Otroci potrebujejo precejšen delež zdravih maščob in ogljikovih hidratov, da zadostijo dnevnim energijskim potrebam, hkrati pa dovoljen vnos beljakovin, vitaminov in mineralov, ki podpirajo njihovo hitro rast in razvoj. Vključevanje sadja in zelenjave v vsak obrok je ključnega pomena, da otroka že od zgodnjega otroštva naprej navajamo na zdrav način prehranjevanja. Otroku ponudimo več manjših dnevnih obrokov, ki jih po potrebi kombiniramo z zdravimi prigrizki, odvisno od otrokovih potreb in teka.

Na prvem mestu naj bo zdrav odnos do hrane, ki naj otroku pomeni prijetno in družabno izkušnjo, ponujeno v mirnem in spodbudnem okolju. K zdravemu odnosu do hrane bodo pozitivno prispevali skupni družinski obroki, dovolj časa in prijeten kraj za uživanje obrokov in prijetne izkušnje s hrano. Izogibajmo pa se vzgoji s hrano – npr. nagrajevanju ali kaznovanju s hrano. Še posebej pogosto je nagrajevanje s sladkimi in slanimi prigrizki, kar pri otrocih še vzbudi pozitiven odnos do omenjenih nezdravih živil in prispeva  Način prehranjevanja je ključnega pomena za zdravje v vseh življenjskih obdobjih, v otroštvu in obdobju mladostništva pa še toliko bolj, saj gradimo temelje za prihodnost.

Neješčnost in izbirčnost ni tako redka težava pri otrocih (po nekaterih podatkih je značilna za več kot 45 % otrok). Težave pogosto sčasoma preidejo in otrok poje več hrane, pa tudi jedilnik postane bolj pester.

Kako naj bo starš prepričan, da otrok zaužije dovolj hrane?

Kadar otroka pred obroki ne »nahranimo« s sladkimi pijačami in prigriski, ter ima otrok »pozitiven«  odnos do hrane, zaužijejo toliko, kolikor v tistem trenutku potrebujejo.

Količino hrane si otroci sami prilagodijo na lastne potrebe. Neješčnost je velikokrat bolj izbirčnost in izsiljevanje za hrano katero imajo radi.

Kdaj morajo biti starši zaskrbljeni ali drugače: kdaj gre za bolezensko neješčnost?

V primeru, da ugotavljate izrazitejše težave (na primer zaostanek pri telesni masi in višini, zmanjšana odpornost, več okužb, težko osredotočanje na hrano, nezbranost pri igri …), se posvetujte z otrokovim zdravnikom, ki bo znal oceniti, ali so potrebni še kakšni drugi ukrepi, razen dodatkov za spodbujanje telka.

Nikakor pa ne nedomeščamo obrokov s prigriski – slanimi in sladkimi!

Neješčnost in izbirčnost ni tako redka težava pri otrocih (po nekaterih podatkih je značilna za več kot 45 % otrok). Težave pogosto sčasoma preidejo in otrok poje več hrane, pa tudi jedilnik postane bolj pester.

Ali lahko neješčnost in enolično hrano kompenziramo s prehranskimi dopolnili?

Kadar prehranski ukrepi niso dovolj, lahko poizkusite z izdelki, ki spodbujajo tek. V ta namen lahko uporabimo čaje iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo grenčine (tavžentroža, pelin, rumeni svišč in drugi). Ker imajo otroci bolj izrazit okus po grenkem, jim je potrebno pripraviti čaj v bolj razredčeni obliki, najbrž pa bo mlajšega otroka kar težko prepričati v zaužitje tako grenke tekočine in bo zato potrebno nekoliko spodbude. Uporaba določenih rastlin je tudi starostno omejena, zato se pred uporabo posvetujte s farmacevtom. Priporoča se uživanje manjše količine pred obrokom. V lekarni pa je na voljo tudi prehransko dopolnilo v obliki sirupa, ki vsebuje grenčine.

Če ocenite, da je vnos vitaminov in mineralov premajhen, lahko kot dodatek k prehrani uporabite tudi izdelke z vitamini in minerali za otroke. Pri pomanjkanju apetita je priporočljivo, da se ti izdelki uživajo redno in ne le po potrebi in to kar eno obdobje (na primer en mesec). Izdelke z vitamini in minerali je najbolje zaužiti ob obroku, saj sta takrat izkoristek in absorpcija največja, še posebno to velja za vitamine, ki so topni v maščobah (A, D, E, K).
Pri izbiri izdelka z vitamini in minerali upoštevamo otrokovo starost (izdelki vsebujejo priporočeno dnevno količino za določeno starost, označeno s kratico RDA) ter tudi način zaužitja. Nekaterim otrokom je ljubše jemanje sirupa ali tonika po žlički, večji otrok pa po drugi strani lahko že uporablja tablete, kar ga zna tudi spodbuditi, da bo vzel odmerek. Sirup se lahko primeša ohlajenemu čaju, sokovom, sadnim kašam, mlečni hrani,… Na ta način lahko otroku tudi prikrijete, da mu dopolnjujete prehrano, če se tako odločite.
Svetujemo, da izdelek z vitamini in minerali kupite v lekarni.

Katere so najpomembnejše prehranske posebnosti malčkov in predšolskih otrok, ki se jih starši  običajno ne zavedajo?

Uvajanje dobre prehranske navade pri otrocih

Dojenčki

Na razvoj zaznavanja okusa pri dojenčku pomembno vpliva že nosečnica in doječa mati z raznoliko prehrano in ustreznimi prehranskimi navadami. Nagnjenost za sladek okus je otroku edini prirojen, okusi kot so grenko, slano in kislo pa se razvijejo s ponavljajočim se izpostavljanjem tem okusom. Normalno je, da otrok ob uvajanju dopolnilne prehrane nove zelenjave ne mara, vendar je treba vztrajati in mu le-to na nevsiljiv način ponuditi večkrat dnevno (tudi 10x) in to več dni zaporedoma. Dojenčka navadimo na manj sladka in slana živila, saj ga je v kasnejših obdobjih težje odvaditi od njih. V kolikor je to mogoče, se priporoča dojenje do 1. leta starosti, po 6. mesecu pa je ob dojenju potrebno dodajati še mešano, raznovrstno prehrano, po smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke.

Mlajši otroci

Pri mlajših otrocih je najpomembnejši vzgled staršev. Otroka spodbujajte, da uživa raznovrstno in zdravo prehrano in ima redne obroke. Pri tem tudi vztrajate in mu bodite vzgled. Tako zmanjšate možnost, da bo otrok bolj dovzeten za prehranske motnje tudi v prihodnje. Poskrbite tudi za zadostno telesno aktivnost in počitek, saj tudi s tem spodbujate dober tek pri otroku.
Uživanje hrane naj poteka v mirnem okolju (brez vpliva TV in računalnika ter oglašanja na mobilni telefon itd). Hrano pripravite tako, da bo otroku privlačna tudi na pogled. Pri pripravi hrane lahko otrok tudi sam sodeluje. Otroku ni smiselno za vsako ceno vsiljevati hrane, ki mu ni všeč (na primer po okusu, barvi …), saj potem pogosto ne zaužije še ostale hrane, ki jo ima sicer rad. Lahko poskusite tudi z novimi jedmi ali »izpeljankami« iz hrane, ki mu je sicer všeč (na primer enkrat na teden ali na 14 dni). Siljenje s hrano, tudi nagrajevanje in kaznovanje, velikokrat še poglablja težave. Pohvalite ga za tisto, kar je pojedel in ga ne silite, da mora pojesti vse, kar je pripravljeno.
Če otrok ne poje obroka ali ga poje malo, ne silite vanj z novim obrokom ali vmesnimi obroki in prigrizki, temveč mirno počakajte do naslednjega obroka. Zadnje pol ure pred obrokom naj otrok ne pije. Tako bo lahko razlikoval med občutkom lakote in sitosti.
Preostali čas naj otrok zadosti pije, hkrati pa tudi ne prevelike količine in prevečkrat. Vedeti morate, da se včasih že z vnosom tekočine zapolni želodček in se s tem zmanjša občutek lakote. Kot tekočino mu lahko ponudite tudi mleko ali naravne sadne sokove, da tudi na ta način dobi hranila.
Njegov svet naj se ne vrti le okoli hranjenja in hrane!