Drobna rjava semena imajo svojo domovino in izvor najverjetneje v Orientu. Lan so poznali in gojili že Egipčani, čeprav so prvi zapisi o lanu resnično že iz časa stare Mezopotamije, kjer so ga gojili že 5000 let pred našim štetjem. Šele kasneje se je razširil po Evropi, Aziji, Afriki, najkasneje v Severno Ameriko. Poznan je tudi kot stara poljščina Evrope, Prednje Azije, v sedanjem času ga veliko gojijo v Rusiji, ZDA in Kanadi. Lan je enoletna rastlina z vitkim steblom, dolgim do 70 cm. Steblo nosi plod, v katerem je do 10 semen. Je najstarejši vir rastlinske maščobe. Laneno seme je majceno in ploščato, barva niha od svetle do temno rjave. Kadar seme namočimo v vodi, ga obda sluzast ovoj. Kot tak se uporablja za čiščenje organizma in je idealno hranilo ob spomladanskem postu, čiščenju in prenovi telesa.

Uvrščamo ga v zelnati rod lanovk, ki ima podolgovate liste. Več kot deset vrst lanovk je samoraslih, ena je gojena. Cvetovi navadnega lanu so bele ali modre barve. Poznamo dve vrsti gojenega lanu: ena se goji za semena, druga daje vlakna za industrijo.

Laneno seme vsebuje 30 odstotkov vlaknin, 20 odstotkov beljakovin, veliko mineralov in tudi proti-rakave snovi (anti-kancerogene), ki jih imenujemo lignani ali lignanti. V zadnjem času je postalo to drobceno seme zelo iskano in popularno prav zaradi teh proti rakavih snovi. Lignanti so pravzaprav vrste vlaknin in alfa linoleična kislina (alfa lonolenska kislina, AFA), ki je dobro znana kot omega-3-esencielna maščobna kislina. O tem, kakšno je bilo mnenje o maščobah v prehrani do pred kratkim, ve večina izmed nas: bile so zlohotni in prepovedani del vseh nizko kaloričnih in varovalnih diet. Šele pred časom je prodrla vest o dobrih učinkih olivnega olja v mediteranski prehrani, nato nekaj o cedrinem in lanenem olju, zelo (pre)malo govorimo in poznamo konopljino olje.

Za alfa linolensko kislino, katere najboljši vir je laneno olje, velja, da ima (ob že naštetih) tudi zelo pozitivno delovanje na metabolizem maščob v telesu:

  • deluje antilipogenično (zavira shranjevanje maščob v telesu)
  • deluje antikatabolično (zavira razgradnjo mišičnega tkiva)
  • poveča beta-oksidacijo (izgorevanje maščob v telesu)
  • poveča občutljivost na inzulin v mišičnih celicah .

Laneno olje je vir nenasičenih maščobnih kislin (ALA). Preprečuje lepljivost krvnih ploščic in tako zmanjšuje nastanek bolezni srca in ožilja.Uživanje lanenega olja se priporoča kot pomoč za spodbujanje obrambnega organizma, ohranjanje zdravja, zdravega videza kože in las. Ker deluje laneno olje tudi odvajalno, pa ga lahko uporabljamo tudi kot pomoč pri zaprtju.

Laneno seme pa zagotavlja kar 75 do 800 krat več rastlinskih vlaknin in balastnih snovi kot katerakoli druga vrsta rastlinskega vira. Vlaknine v lanenem semenu so iz vrste fitoestrogenov. Fitoestrogeni so naravni estrogeni, ki sodelujejo v metabolizmu estrogenov, ženskih spolnih hormonov. Raziskovalci zatrjujejo, da vlaknine pri ljudeh znižajo nivo estrogena, in sicer z blokado encimov, ki so udeleženi pri gradnji estrogena v telesu.

Priporočljivo je, da zaužijemo eno do tri velike žlice lanenega olja na dan ali 1 žlica olja na vsakih trideset kilogramov človeške teže, najbolje umešanega v beljakovinskem napitku ali nemastni skuti. Kadar smo na dieti, se priporoča tudi do sedem žlic lanenega olja dnevno. Za laneno olje velja, da je zelo občutljivo na visoke temperature, svetlobo in kisik. Če laneno olje dodajamo v prehrano, ga moramo obvezno kombinirati z večjimi količinami antioksidantov (vitamin C, E, selen…). Več kot tri žlice lanenega olja na dan smemo jemati le kratek čas, sicer se lahko pojavijo druge težave (porušeno razmerje med omega-3 in omega-6). Za seme velja, da ga je potrebno zamleti, najbolje kar doma, s kavnim mlinčkom. Sočasno moramo popiti velik kozarec vode, saj seme »popije«, veže nase kar 14 kratno količino vode. Najbolje je, da so omega-3 in omega-6 maščobne kisline v razmerju vsaj 2:1, v prehrani naših prednikov so bile v razmerju 1:1, v današnji prehrani je najpogosteje 20:1 v korist omega-6!