Dehidracija je izguba večje količine vode in elektrolitov iz telesa, kar lahko pripelje do zdravstvenih težav in celo smrti. Še posebej ogrožena populacija so dojenčki.

Vodo in elektrolite iz telesa nenehno izgubljamo z dihanjem, potenjem, izločanjem blata in sečem. Dobivamo pa jih s hrano in s pijačo. Če osnovni procesi potekajo normalno, ostaja tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje v razmeroma ozkem območju.

Dojenčki in otroci glede na svojo telesno težo vsebujejo veliko količino vode v telesu, kar 70 do 80 %, in zato je izjemno pomembno vzdrževanje.

Priporočen vnos tekočin glede na telesno težo otroka

Holliday-Segarjeva shema

Telesna težaDnevne potrebe po tekočini
1–10 kg100 ml/kg
10–20 kg

1000 ml
za 0–10 kg
+50 ml/kg
za vsak kg
> 10 kg
telesne teže
> 20 kg

1500 ml
za 0–20 kg
+20 ml/kg
za vsak kg
> 20 kg
telesne teže

Zdravljenje dehidracije

Ključno je nadomeščanje tekočin

Priporoča se čimprejšnje dajanje oralnih rehidracijskih raztopin (ORR)ORR so posebej pripravljeni praški, ki so na voljo v lekarni ter vsebujejo ustrezen delež elektrolitov in glukoze.

Začetno nadomeščanje tekočine

V prvih 4 urah dajte otroku 0,5 do 1 dl ORR na kg telesne teže. Tekočino ponujajte v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej če otrok bruha (npr. na 5–10 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakajte 20-30 minut in nato nadaljujte z dajanjem ORR.

Zelo pogosto bolni otroci tekočino zavračajo, zato je pomembno, da ste pri ponujanju tekočine bolj vztrajni kot otroci pri odklanjanju.

Po začetnem nadomeščanju tekočin lahko otroka dojite ali hranite

(s hranjenjem ga ne silite, dieta ni potrebna) in dodajate druge tekočine.

Vzdrževanje ustrezne hidracije in nadomeščanje sprotnih izgub

Dokler se driska in bruhanje ne pričneta umirjati, naj otrok za preprečevanje nadaljnje izsušitve čimveč dnevnih potreb tekočine nadomesti z ORR. Po vsakem tekočem odvajanju blata naj prejme še 0,1 dl (10 ml) ORR na kg telesne teže in po vsakem bruhanju 2 ml ORR na kg telesne teže. Če bo vnos tekočine večji kot so izgube, do ponovne dehidracije ne bo prišlo.

Bruhanje, driska in povišana telesna temperatura ob nezadostnem vnosu tekočin, lahko pri dojenčku in otroku hitro povzročijo dehidracijo.

Pomembni simptomi dehidracije, ki jih lahko starši opazite:

  • žeja
  • suha usta in jezik
  • jok z malo ali nič solzami
  • vdrte oči
  • »uvelost« kože (slabši turgor kože)
  • malo ali nič urina in zgoščen urin (temna barva urina)
  • vdrta velika mečava
  • vrtoglavica, omotičnost
  • sprva razdražljivost, nato apatičnost, zaspanost in zmedenost
  • izguba telesne teže

Poleg tega, da poskrbite za ustrezno rehidracijo, je še kar nekaj ukrepov, ki jih morate upoštevati.

Kdaj k zdravniku?

Obisk zdravnika je vedno potreben pri:

  • dojenčkih do 3. meseca starosti
  • hujši osnovni bolezni (npr. sladkorna bolezen, avtoimunska pomanjkljivost ipd.)
  • neustavljivem bruhanju
  • pogostem odvajanju (več kot 8× na dan) večjih količin tekočega blata
  • močnih bolečinah v trebuhu
  • če starši medicinskemu osebju navedejo znake zmerne in hude dehidracije

Vir: Guarino A, Ashkenazi S, Gendrel D, Lo Vecchio A, Shamir R, Szajewska H. European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition/ European Society for Pediatric Infectious Diseases evidencebased guidelines for the management of acute gastroenteritis in children in Europe: update 2014. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2014; 59(1): 132-152.