Drobna rjava semena imajo svojo domovino in izvor najverjetneje v Orientu. Lan so poznali in gojili že Egipčani, čeprav so prvi zapisi o lanu resnično že iz časa stare Mezopotamije, kjer so ga gojili že 5000 let pred našim štetjem. Šele kasneje se je razširil po Evropi, Aziji, Afriki, najkasneje v Severno Ameriko. Poznan je tudi kot stara poljščina Evrope, Prednje Azije, v sedanjem času ga veliko gojijo v Rusiji, ZDA in Kanadi. Lan je enoletna rastlina z vitkim steblom, dolgim do 70 cm. Steblo nosi plod, v katerem je do 10 semen. Je najstarejši vir rastlinske maščobe. Laneno seme je majceno in ploščato, barva niha od svetle do temno rjave. Kadar seme namočimo v vodi, ga obda sluzast ovoj. Kot tak se uporablja za čiščenje organizma in je idealno hranilo ob spomladanskem postu, čiščenju in prenovi telesa.

Uvrščamo ga v zelnati rod lanovk, ki ima podolgovate liste. Več kot deset vrst lanovk je samoraslih, ena je gojena. Cvetovi navadnega lanu so bele ali modre barve. Poznamo dve vrsti gojenega lanu: ena se goji za semena, druga daje vlakna za industrijo.

Laneno seme vsebuje 30 odstotkov vlaknin, 20 odstotkov beljakovin, veliko mineralov in tudi proti-rakave snovi (anti-kancerogene), ki jih imenujemo lignani ali lignanti. V zadnjem času je postalo to drobceno seme zelo iskano in popularno prav zaradi teh proti rakavih snovi. Lignanti so pravzaprav vrste vlaknin in alfa linoleična kislina (alfa lonolenska kislina, AFA), ki je dobro znana kot omega-3 esencielna maščobna kislina. O tem, kakšno je bilo mnenje o maščobah v prehrani do pred kratkim, ve večina izmed nas: bile so zlohotni in prepovedani del vseh nizko kaloričnih in varovalnih diet. Šele pred časom je prodrla vest o dobrih učinkih olivnega olja v mediteranski prehrani, nato nekaj o cedrinem in lanenem olju, zelo (pre)malo govorimo in poznamo konopljino olje.

Med maščobami ločimo v groben nasičene in nenasičene, ki se dele na mono- in poli-nenansičene maščobe oziroma maščobne kisline. Nenasičeni sta predvsem dve, ki jih imenujemo esencielni – naše telo jih nujno potrebuje, saj jih ne more proizvesti samo.

Enkrat nenasičene ali mono nenasičene maščobne kisline so najbolj pogoste in precej razširjene, tudi zaželene, saj v priporočenih količinah zmanjšujejo nevarnost obolenj srca in ožilja, ker znižujejo nevarni holesterol v telesu, poleg tega so zelo stabilne (veliko jih je v oljčnem olju in v sončničnem olju z visoko vsebnostjo oleinske kisline) ter znižujejo nevarni holesterol v telesu.

Velikokrat lahko preberemo, da maščobe škodujejo zdravju, vendar se to nanaša na klasične (beri: živalske maščobe in maslo) in na tako imenovane »trans« nenasičene maščobne kisline, med katere sodita industrijsko predelano  navadno olje (kupujemo ga v trgovinah) in margarina.

Vendar so maščobe v organizmu potrebne: za absorpcijo v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K, katerih pomanjkanje je odvisno od količine zaužitih maščobnih kislin, v organizmu pa lahko neravnovesje ali pomanjkanje maščob povzroči tudi številne motnje oziroma neravnotežje posameznih življenjsko pomembnih snovi ali hormonov.

Večkrat nenasičene ali poli-nenasičene maščobne kislineso za človeka življenjsko pomembne. Na dan jih telo potrebuje okoli 15 g. Potrebne so za razvoj in normalno delovanje organizma. Človeško telo jih ne more tvoriti, zato je glavni vir teh kislinrastlinsko olje.Zaradi njihovega izrednega pomena za zdravje, so jih pred leti poimenovali vitamin F, danes pa jih, tudi zaradi energetske vrednosti, ki ni primerljiva z drugimi vitamini, imenujemo esencialne maščobne kisline. Priporočena količina teh maščob je 3 – 7 % energetske vrednosti obroka. Esencialne maščobne kisline sodelujejo pri regulaciji holesterola, krepijo celične membrane in odpornost organizma ter sodelujejo pri sintezi prostaglandinov, ki uravnavajo fiziološke procese v telesu. Maščobne kisline omega-3 in omega-6so sestavine večkrat nenasičenih maščob in so zelo pomembne za delovanje in razvoj možganovine. Bogat vir maščobnih kislin omega-3so globokomorske ribe, zeleno obarvana zelenjava in laneno olje, zmleto laneno seme, pšenične klice, orehi, repično olje ali soja.. Največ maščobnih kislin omega-6 pa je v rastlinskih oljih (sončnično, olje koruznih kalčkov, olje oljne ogrščice) in semenih(sončničnem semenu), v orehih, pšeničnih klicah.

Esencialne maščobne kisline pomenijo približno 7% maščob v normalni dnevni prehrani, kar je 3 odstotke vseh kalorij in približno 8 gramov maščob. V skupino esencialnih maščobnih kislin spadajo alfa linoleična (ALA), gama linoleična (GLA), arahidonska (AA), eikozapentaenojska (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA).

Linolno in linolensko kislino najdemo predvsem v rastlinskih oljih, to je v lanenem olju, svetlinovem olju, olju borača, najboljši naravni vir EPA in DHA maščobnih kislin pa je ribje olje. EPA in DHA maščobni kislini lahko nastajata tudi v našem organizmu in sicer iz linolenske kisline, medtem ko lahko iz linolne kisline nastaja arahidonska kislina.

Naravno so te dolgoverižne omega–3 in omega–6maščobne kisline prisotne že v materinem mleku, saj sodelujejo pri tvorbi možganskih ovojnic, spodbujanju imunskega sistema, uravnavanju možganskih funkcij ter delovanju živčnega sistema in so pomembne predvsem za normalen razvoj otroka. Omenjene maščobne kisline tudi kasneje pomembno vplivajo na naše umske sposobnosti oziroma sposobnost koncentracije, zbranosti, razumevanja in lažjega učenja.

Redno uživanje omega–3 in omega–6maščobnih kislin je za človeško telo izredno koristno, saj so pomembni regulatorji krvnega obtoka in prekrvitve, imunskega sistema ter presnove maščob. Sodelujejo pri tvorbi telesne energije in proizvodnji hemoglobina. Igrajo tudi zelo pomembno vlogo kot osnovna substanca za sintezo prostaglandinov, hormonov, ki vplivajo na zmanjšanje holesterola in trigliceridov v krvi, preprečujejo zlepljanje trombocitov in nastajanje krvnih strdkov ter na ta način zmanjšujejo nevarnost pojava ateroskleroze in srčnega infarkta.

Za alfa linolensko kislino, katere najboljši vir je laneno olje, velja, da ima (ob že naštetih) tudi zelo pozitivno delovanje na metabolizem maščob v telesu:

  • deluje antilipogenično (zavira shranjevanje maščob v telesu)
  • deluje antikatabolično (zavira razgradnjo mišičnega tkiva)
  • poveča beta-oksidacijo (izgorevanje maščob v telesu)
  • poveča občutljivost na inzulin v mišičnih celicah .

Laneno olje je vir nenasičenih maščobnih kislin (ALA). Preprečuje lepljivost krvnih ploščic in tako zmanjšuje nastanek bolezni srca in ožilja.Uživanje lanenega olja se priporoča kot pomoč za spodbujanje obrambnega organizma, ohranjanje zdravja, zdravega videza kože in las. Ker deluje laneno olje tudi odvajalno, pa ga lahko uporabljamo tudi kot pomoč pri zaprtju.

Laneno seme pa zagotavlja kar 75 do 800 krat več rastlinskih vlaknin in balastnih snovi kot katerakoli druga vrsta rastlinskega vira. Vlaknine v lanenem semenu so iz vrste fitoestrogenov. Fitoestrogeni so naravni estrogeni, ki sodelujejo v metabolizmu estrogenov, ženskih spolnih hormonov. Raziskovalci zatrjujejo, da vlaknine pri ljudeh znižajo nivo estrogena, in sicer z blokado encimov, ki so udeleženi pri gradnji estrogena v telesu.

Priporočljivo je, da zaužijemo eno do tri velike žlice lanenega olja na dan ali 1 žlica olja na vsakih trideset kilogramov človeške teže, najbolje umešanega v beljakovinskem napitku ali nemastni skuti. Kadar smo na dieti, se priporoča tudi do sedem žlic lanenega olja dnevno. Za laneno olje velja, da je zelo občutljivo na visoke temperature, svetlobo in kisik. Če laneno olje dodajamo v prehrano, ga moramo obvezno kombinirati z večjimi količinami antioksidantov (vitamin C, E, selen…). Več kot tri žlice lanenega olja na dan smemo jemati le kratek čas, sicer se lahko pojavijo druge težave (porušeno razmerje med omega-3 in omega-6). Za seme velja, da ga je potrebno zamleti, najbolje kar doma, s kavnim mlinčkom. Sočasno moramo popiti velik kozarec vode, saj seme »popije«, veže nase kar 14 kratno količino vode. Najbolje je, da so omega-3 in omega-6 maščobne kisline v razmerju vsaj 2:1, v prehrani naših prednikov so bile v razmerju 1:1, v današnji prehrani je najpogosteje 20:1 v korist omega-6!