IZVLEČEK

V Sloveniji se glede na podatke zbirke zdravil na recept število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen vsako leto poveča za 3 % (približno 2.500 oseb). Po podatkih raziskave EHIS pa je med osebami, starimi 15 let in več, v letu 2014 ocenjena prevalenca sladkorne bolezni 6,9 % prebivalcev (interval zaupanja: 6,3–7,6 %). Leta 2014 je bilo v Sloveniji 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja.

Tudi podatki Raziskave o zdravju in vedenjskem slogu, ki jo je NIJZ izvedel med leti 2001–2012 na prebivalcih Slovenije, starih 25 do 64 let, kažejo na porast sladkorne bolezni. Visoko ali zelo visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih 10 letih je bilo po modelu FINDRISC ugotovljeno pri 28 % vprašanih, starih 55–64 let. V tej starostni skupini je sladkorna bolezen pri moških v porastu in je skoraj dvakrat pogostejša, kot pri ženskah. Med bolniki s sladkorno boleznijo ima 69 % zvišan krvni tlak, 67 % dislipidemijo, 41 % debelost, kadilcev pa je 19 %. Tretjina bolnikov se ne prehranjuje v skladu s priporočili in le polovica je dovolj telesno dejavnih. Delež debelosti med odraslimi leta 2012 pa je znašal 17,4 %. Prav nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, zlasti nezdravo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, so imele v tem obdobju trend naraščanja. 

Z zgodnjim prepoznavanjem sladkorne bolezni in pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo zaplete sladkorne bolezni, ki predstavljajo veliko breme tako za posameznika, kot za njegove bližnje, za zdravstveni sistem in za celotno družbo. Z vzpostavitvijo sistematičnega presejanja odkrivamo osebe z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Med njimi aktivno iščemo že obolele, pri ostalih pa z dodatnimi ukrepi zmanjšujemo pojavnost bolezni. (1).

Pomen Referenčnih ambulant (RA) se kaže v sistematičnem in s protokoli podprtem pristopu aktivnega iskanja obolelih. Multidisciplinarni pristop vodenja kroničnih bolnikov, tudi s sladkorno boleznijo, se z novo ureditvijo zdravstvenega sistema pomika na primarni nivo. Zato je pomembno, da vsi govorimo isti jezik in med seboj sodelujemo in ne podvajamo dela. 

Ključne besede: referenčna ambulanta (RA), izbran osebni zdravnik IOZ, sladkorni bolnik

ABSTRACT

According to the data collection of prescription drugs in Slovenia, the number of recipients of diabetes drugs each year increased by 3% (about 2,500 people). According to the research of EHIS is among those who are 15 years old and over, is the estimated prevalence of diabetes in 2014 is 6.9% (confidence interval: 6.3-7.6%). In 2014, there were 104,550 patients with diabetes mellitus, receiving medication for lowering blood sugar.

Also the data of the Survey on health and behavioral style, which is NIJZ carried out between the years 2001-2012 on the population of Slovenia aged from  25 to 64 years, shows the increase in diabetes. High or very high risk for the occurrence of diabetes type 2 in the next 10 years was found on the model of FINDRISC in 28% of respondents aged from 55 to 64 years old. In this age group, diabetes incrise by males is almost twice as by women. Among patients with diabetes has 69% hypertension, 67% dyslipidemia, 41% of obesity, and 19%. smokers are. One third of patients are not eating according to the recommendations of and only half are sufficiently active. The share of obesity among adults in 2012 was 17.4%. Also unhealthy choice of lifestyle ,which contribute to the formation of diabetes, are in the same period recorded of the upward trend.

The early identification of diabetes and timely treatment can prevent complications of diabetes, which pose a significant burden on the individual and the family, as well as is the burden for the health system and society. With the establishment of systematic screening discover a person at high risk for type 2 diabetes among them proactively already sick of the rest of the additional measures reduce the incidence of disease. (1).
The importance of reference clinics (RA) is reflected in the systematic and protocols supported accession active search of patients. Multidisciplinary approach chronic management of patients with diabetes, with the new regulation of the healthcare system moves at the primary level. Therefore, it is important that we all speak the same language and collaborate and do not duplicate the work.

Keywords: reference clinic (RA), selected personal physician, diabetic

Uvod

Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013 je kot prednostno razvojno področje in eden od ciljev, ki se ga želi doseči, določeno tudi zgodnje odkrivanje kroničnih nenalezljivih bolezni in zagotavljanje celovite oskrbe bolnikov s kroničnimi boleznimi, med katere sodi tudi sladkorna bolezen. V Resoluciji so predvideni tudi ukrepi in specifični programi za krepitev zdravja starejših oseb in njihovo usposabljanje živeti z boleznijo, med katerimi je sladkorna bolezen posebej izpostavljena.

Sladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje velike pogostnosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javno-zdravstveni problem.

Sladkorna bolezen spada med najpogostejše razloge, zaradi katerih prebivalci Slovenije obiščejo zdravnika, podaljševanje življenjske dobe in staranje prebivalstva pa bo te potrebe samo še povečalo. Da bi jo uspešno obvladali, je potrebno usklajeno delovanje

zdravstvenega sistema in celotne družbe. Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. (1)

Obravnavanje sladkorne bolezni v Sloveniji poteka skladno s priporočili stroke in ob

nenehnem uvajanju novih, učinkovitejših pristopov. Spremembe organizacije oskrbe moramo uvajati že na ravni zdravstvenega tima, okrepiti moramo sodelovanje med posameznimi strokami in ravnmi v zdravstvu. Želimo, da bi bila obravnava bolnika v zdravstvenem sistemu celovita, usklajena in nepretrgana. V središču pozornosti bo opolnomočen bolnik, ki bo aktivno sodeloval v procesu zdravljenja in prevzemal polno odgovornost za svoje zdravje. Na vseh ravneh moramo vzpostaviti pogoje za tvorno vključevanje bolnika v načrtovanje in izvajanje oskrbe. Naš cilj je opolnomočen bolnik brez zapletov sladkorne bolezni, ki živi kakovostno in polno življenje. (1)

  1. Diagnoza sladkorne bolezni, prediabetesa in metaboličnega sindroma (2)

Mnogo bolnikov z metaboličnim sindromom, prediabetesom in sladkorno boleznijo je neodkritih. Metabolični sindrom in prediabetes sta dejavnika tveganja za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni, bolniki z nezdravljeno sladkorno boleznijo pa imajo slabšo prognozo.

Merila za diagnozo sladkorna bolezen

  1. Simptomi sladkorne bolezni in naključna glukoza v plazmi ≥ 11,1 mmol/l.

ali

  1. Glukoza v plazmi na tešče ≥ 7,0 mmol/l. ( brez kaloričnega vnosa vsaj 8 ur.)

ali

  1. Glukoza v plazmi 2 uri po začetku OGTT ≥ 11,1 mmol/l. (Test se izvaja s 75 g glukoze, raztopljene v vodi.)

Pri osebah brez simptomov sladkorne bolezni je treba diagnostične kriterije potrditi s ponovnim testiranjem na drug dan.

Merila za diagnozo metaboličnega sindroma:

Metabolični sindrom je prisoten, če ima oseba 3 od 5 naslednjih dejavnikov:

  • obseg pasu: moški ≥94 cm, ženske ≥ 80 cm
  • trigliceridi: ≥1,7 mmol/l (oziroma zdravjenje z antilipidnimi zdravili za znižanje trigliceridov)
  • HDL-holesterol: moški ≤1,0 mmol/l, ženske ≤ 1,3 mmol/l (oziroma zdravljenje z antilipidnimi zdravili za zvišanje HDL-holesterola)
  • arterijski krvni pritisk: sistolični ≥130 mm Hg oziroma diastolični ≥85 mm Hg (oziroma zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili)
  • glukoza v krvi: ≥5,6 mmol/l (oziroma zdravljenje s hipoglikemičnimi zdravili)
  1. Nefarmakološko zdravljenje (2)

Življenjski slog z zdravim načinom prehranjevanja, zadostno telesno dejavnostjo in primerno telesno maso je osnovni ukrep v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Pri ljudeh z moteno toleranco za glukozo primeren življenjski slog prepreči oziroma odloži razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

  • V RA (referenčni ambulanti) opravimo svetovanje,bolniki dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC (Zdravstveno vzgojni center)ali po novem Center za krepitev zdravja (CKZ) na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic.

Prehrana

  • Bolnikom omogočimo strukturirano izobraževanje o prehrani pri sladkorni bolezni. Prvi posvet opravimo ob ugotovitvi bolezni, nato pa zagotovimo stalno svetovanje. V RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz CKZ na nadaljnje svetovanje v obliki učnih.
  • Bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so prekomerno težki ali debeli, svetujemo zmanjšati telesno maso za vsaj 5 do 10 odstotkov v šestih mesecih in nato vzdrževanje znižane telesne mase. Priporočimo življenjski slog, ki vključuje uživanje primerne prehrane in zadostno telesno dejavnost.                            V RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz. CKZ na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic.

Telesna dejavnost

  • Za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne mase in zmanjšanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni svetujemo bolniku vsaj 150 minut aerobne telesne dejavnosti (od 50 do 70 odstotkov maksimalne srčne frekvence) na teden ali vsaj 90 minut anaerobne vadbe (od 70 do 85 odstotkov maksimalne srčne frekvence) na teden. Telesna dejavnost mora biti enakomerno razporejena preko vsaj treh dni v tednu, med dvema vadbama pa naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti.       V RA opravimo svetovanje, bolniki  dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz. CKZ na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic. S tem bolnikom omogočimo izobraževanje o telesni dejavnosti, ki je primerna njihovemu zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti. Določimo individualne cilje. Spodbujamo postopno stopnjevanje telesne dejavnosti glede na posameznikove želje in sposobnosti.
  • Bolnikom, ki se zdravijo z insulinom ali insulinskimi sekretagogi, svetujemo, naj preverijo raven glukoze v krvi pred telesno dejavnostjo, med njo, takoj po dejavnosti in nato še nekaj ur kasneje (do 24 ur, če je bila telesna dejavnost dolgotrajna in intenzivna). Opozorimo jih, da je odmerke zdravil pred dejavnostjo ponavadi potrebno primerno znižati in/ali zaužiti dodaten obrok ogljikovih hidratov.                      V RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila.

Razvade

  • Kadilcem svetujemo opustitev kajenja, pri tem jim omogočimo podporo. Nekadilcem odsvetujemo začetek kajenja.                                                       V RA ob preventivnem pregledu bolnika vprašalnik o kadilskem statusu. p. napotitve bolnika v ZVC oz CKZ  na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic (Da, opuščam kajenje, oz. Individualno svetovanje odvajanja od kajenja).
  • Bolnikom odsvetujemo čezmerno uživanje alkoholnih pijač. Priporočila za sladkorne bolnike so enaka kot za splošno populacijo. Bolnike opozorimo, da uživanje alkohola lahko poveča tveganje za hipoglikemijo, zato naj uživajo alkoholne pijače izključno ob obrokih hrane, ki vsebuje ogljikove hidrate. Prav tako uživanje alkohola lahko vpliva na sposobnost prepoznavanja hipoglikemije. V RA ob preventivnem pregledu bolnika izpolnimo vprašalnik o pivskem statusu.
  1. Edukacija (2)

Edukacija je pomemben sestavni del oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo in je vseživljenjski proces. Njen cilj je bolnika opolnomočiti za odgovorno sprejemanje odločitev glede samooskrbe svoje bolezni in s tem izboljšati presnovno urejenost in zmanjšati tveganje za akutne in kronične zaplete sladkorne bolezni.

  • ob postavitvi diagnoze.                                                                                                     V RA postavimo sum na diagnozo, katero na timski obravnavi bolnika potrdimo ali ovržemo. V RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz CKZ  na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic.
  • ob spremembi načina zdravljenja.                                                                                           V RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz CKZ  na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic.
  • vsaj enkrat letno.                                                                                                               V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ (izbran osebni zdravnik). Ob tem v RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz CKZ  na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic oz. preverimo, če so se učnih delavnic tudi udeležili.
  • na željo bolnika oziroma svojca.                                                                                                      Na željo bolnika, lahko pridejo po posvet v RA tudi izven predvidenih kontrolnih pregledov 1X letno. Na željo bolnika lahko pridejo na posvet tudi svojci.
  • Edukacijo naj izvajajo ustrezno usposobljeni člani multidisciplinarnega tima, ki morajo biti sposobni posredovati znanje o vseh vidikih sladkorne bolezni. Zaželeno je, da so člani tima ustrezno andragoško-pedagoško usposobljeni in se tudi sami stalno izobražujejo.                                              Diplomirane medicinske sestre katere izvajajo svetovanje v RA imajo redna izobraževanja v okviru modulov. Sedaj se izvajajo dodatna izobraževanja za medicinske sestre v RA, katere so že dlje časa v delovnem procesu, da se jih seznani z novostmi.
  1. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 z zdravili (2)

Zdravljenje z zdravili je nadgradnja nefarmakoloških metod zdravljenja in je v različnih oblikah slej ko prej potrebno pri večini bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.

Peroralni antihiperglikemiki so najpogosteje uporabljana zdravila za zdravljenje sladkorne bo lezni tipa 2. V Sloveniji jih uporablja približno polovica vseh bolnikov s tem tipom bolezni.

  • Zdravljenje s peroralnimi antihiperglikemiki začnemo takrat, ko nefarmakološko zdravljenje po največ treh mesecih ne zadošča za vzdrževanje ciljne ravni urejenosti glikemije. Medicinska sestra v RA spremlja vrednosti Glu in po posvetu z IOZ določi kontrolne termine, ter IOZ obvesti o morebitnih spremembah. Če še diagnoza ni potrjena, medicinska sestra v RA pošlje bolnika na OGTT test. IOZ se na osnovi izvidov odloča za eventualno terapijo.
  • Ves čas zdravljenja s peroralnimi antihiperglikemiki nadaljujemo z nefarmakološkim zdravljenjem in ga še krepimo. Posveti v RA in p.p. timski posveti IOZ in medicinska sestra v RA. Ob vsakem obisku v RA poteka edukacijski pogovor in preverjanje zastavljenih ciljev zdravljenja oz. vzdrževanja zdravstvenega stanja  Uvajanje peroralne antihiperglikemične terapije spremljamo v eno- do trimesečnih intervalih, po presoji zdravnika tudi pogosteje Timski posveti IOZ in medicinska sestra v RA.
  • Pri uvajanju farmakološkega zdravljenja priporočamo diferenciran pristop glede na stopnjo glikemije, izraženo z glikiranim hemoglobinom (HbA1c), in prisotnost simptomov bolezni                                                                     Opravimo v RA po priporočilu IOZ.
  1. Hipoglikemija (2)

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo manj hudih hipoglikemij kot tisti s sladkorno boleznijo tipa 1, vendar njihovo pogostnost podcenjujemo, še posebno pri starejših.

Vsakemu bolniku, ki prejema antidiabetična zdravila, ki lahko povzročijo hipoglikemijo, moramo zagotoviti ustrezno edukacijo o prepoznavanju hipoglikemije, vzrokih in samopomoči zanjo, oziroma izogibanju okoliščinam, ki zvečajo tveganje za hipoglikemijo. Pomen edukacije bolnika v RA in p.p. posvet z IOZ glede hipoglikemičnih epizod.

Spremljanje urejenosti glikemije v ambulantni obravnavi (2)

Hiperglikemija je ključni dejavnik za nastanek diabetične retinopatije, ledvične bolezni in nevropatije, sodeluje pa tudi v aterogenezi. Vzdrževanje glikemije v ciljnem terapevtičnem območju odločilno zmanjša tveganje za kronične zaplete sladkorne bolezni.

Koncentracija glikiranega hemoglobina A1c (HbA1c) odraža povprečje koncentracije glukoze v krvi v preteklih 2 -3 mesecih in predstavlja zlati standard za oceno nadzora nad glikemijo.

Urejenost glikemije ocenimo z glikiranim hemoglobinom A1c (HbA1c), ki je mera za urejenost glikemije v daljšem časovnem razdobju in ima napovedno vednost za kronične zaplete. HbA1c določimo 2- do 6-krat, obvezno pa vsaj enkrat na leto. Pogostnost določanja prilagodimo urejenosti glikemije in njeni stabilnosti ter spremembam zdravljenja.

(V RA določamo HbA1c vsem sladkornim bolnikom ob letni kontroli oz. po priporočilu IOZ).

  1. Samokontrola (2)

Samokontrola je temeljni, sestavni del samovodenja sladkorne bolezni in omogoči opolnomočenje bolnika za samooskrbo.

Samokontrola pomeni predvsem samomeritve glukoze v krvi, lahko pa tudi samomeritve glukoze v urinu in ketonov v krvi ali v urinu.

Samovodenje pomeni bolnikovo ukrepanje na osnovi izvidov samokontrole.

Samooskrba pomeni bolnikovo uspešno samovodenje glikemije, nadzor nad drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, odkrivanje kroničnih zapletov sladkorne bolezni ter skrb za splošno zdravstveno stanje.

  • Ob vsakem obisku pregledamo rezultate samokontrole, se o njih pogovorimo z bolnikom in skupaj načrtujemo nadaljnje ukrepe. Posveti v RA . Ob vsakem obisku v RA poteka edukacijski pogovor in preverjanje zastavljenih ciljev zdravljenja oz. vzdrževanja zdravstvenega stanja in pregled rezultatov samokontrole – vodenje dnevnika samokontrole glukoze v krvi.
  • Enkrat na leto ocenimo bolnikovo sposobnost samokontrole in preverimo pripomočke za samokontrolo. Posveti v RA . Ob vsakem obisku v RA poteka edukacijski pogovor in preverjanje zastavljenih ciljev zdravljenja oz. vzdrževanja zdravstvenega stanja in pregled rezultatov samokontrole – vodenje dnevnika in kontrola pripomočka za samokontrolo ob letnem kontrolnem pregledu.
  1. Krvni tlak (2)
  • Vsem bolnikom z zvišanim krvnim tlakom priporočimo izboljšanje življenjskih navad – nefarmakološko zdravljenje. V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ . Ob tem v RA opravimo svetovanje, dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz CKZ na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic.
  • Zdravljenje z zdravili uvedemo glede na srčno-žilno ogroženost pri vseh bolnikih s sladkorno boleznijo s krvnim tlakom 140 mmHg sistoličnega, oziroma 90 mmHg diastoličnega ali več. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in prizadetostjo organov uvedemo zdravila, če je sistolični krvni tlak med 130 in 139 mmHg ali diastolični krvni tlak med 80 in 89 mmHg. .        V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ – meritev krvnega tlaka v RA, anamneza, kontrola samomeritev doma in p.p. posvet z IOZ.

Merjenje krvnega tlaka doma

V RA ob preventivnem pregledu izmerimo krvni tlak na obeh rokah. Ob vsakem obisku v RA merimo krvni tlak na izbrani roki, z bolnikom poteka edukacijski pogovor in preverjanje zastavljenih ciljev zdravljenja oz. vzdrževanja zdravstvenega stanja in pregled rezultatov samokontrole – vodenje dnevnika meritev krvnega tlaka ).

  1. Zmanjšanje tveganja za aterosklerotično srčno-žilno bolezen (2)
  • Sladkorna bolezen tipa 2 sodi v kategorijo visoke srčno-žilne ogroženosti. Bolniki s to boleznijo potrebujejo enako raven preventivnih ukrepov, kot je potrebna pri obstoječi SŽB. To velja tudi za tiste bolnike s SB2, ki nimajo SŽB

V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Ob tem v RA opravimo svetovanje, dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVC oz CKZ na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic.

  • Zdravljenje dislipidemije z zdravili
    • Pri bolniku s tveganim življenjskim slogom je osnovi ukrep obravnave dislipidemije sprememba življenjskega sloga, ki vsebuje antiaterogemo prehrano, zmanjšanje telesne mase pri debelosti oziroma prekomerni telesni masi ter redno telesno dejavnost. V primarni preventivi praviloma uporabimo antilipemična zdravila šele, kadar v treh mesecih ne uspemo doseči ciljnih vrednosti lipidov z nefarmakološkimi ukrepi. Takoj, hkrati z nefarmakološkimi ukrepi uporabimo statin pri vrednosti LDL holesterola > 4 mmol/l, ker ne pričakujemo, da bi samo z nefarmakološkimi ukrepi dosegli njegovo ciljno vrednost.

V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ . Ob tem v RA opravimo svetovanje, dobijo pisna navodila in priporočila, ter možnost napotitve v ZVCoz CKZ  na nadaljnje svetovanje v obliki učnih delavnic oz. preverimo, če so se učnih delavnic tudi udeležili.

  • IOZ določa terapijo in jo p.p. spreminja, medicinska sestra v RA spremlja vrednosti LDL in HDL holesterola, ter p.p. na timski obravnavi seznani IOZ z morebitnimi spremembami. V primeru nujnosti ukrepanja se z IOZ posvetuje takoj.
  1. Periferna arterijska bolezen (2)

Periferna arterijska bolezen (PAB) je pri bolnikih s sladkorno boleznijo dva-do štirikrat pogostejša kot pri splošni populaciji, njen potek je hitejši in malignejši. Med bolniki, ki zaradi kritične ishemije utrpijo amputacijo stopala, je vsaj polovica diabetikov. S pravočasnim prepoznavanjem PAB in ustreznim zdravljenjem je mogoče potek bolezni izboljšati.

  • Na žalost je to metoda, katera zaradi cene aparatur ni možna izvedbe v vseh RA. Možnost bi bila nabava aparatur za več RA skupaj, kar pa zaradi lokacijske razpršenosti ni možno – za to obliko diagnostike na primarnem nivoju redko kje uporabljajo.
  • Tlak na haluksu služi za prepoznavanje PAB pri preiskovancih z nestisljivimi golenskimi arterijami, pri katerih vrednotenje gleženjskega indeksa ni mogoče.           V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Tipanje tlaka na haluksu je protikol letnega pregleda sladkornega bolnika v RA.
  1. Diabetična nevropatija (2)

Okvare živčevja so pogost zaplet sladkorne bolezni.

  • Vsakemu bolniku z novo odkrito sladkorno boleznijo tipa 2 napravimo najmanj eno presejalno preiskavo za ugotavljanje distalne simetrične motorične in senzorične polinevropatije ob ugotovitivi sladkorne bolezni tipa 2 in nato vsaj enkrat letno. V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Pregled stopal je protikol letnega pregleda sladkornega bolnika v RA)
  • Za presejanje uporabljamo nevrološki pregled. Nevrološki pregled naj bo v prvi vrst usmerjen v oceno senzorične funkcije – občutljivost na 10 g Semmes-Weinsteinov monofilament.                                                                                                                 V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Pregled nog sladkornega bolnika  je protokol letnega pregleda sladkornega bolnika v RA)
  1. Diabetična noga (2)
  • Vsakemu sladkornemu bolniku enkrat letno pregledamo noge.

V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Pregled nog sladkornega bolnika  je protikol letnega pregleda sladkornega bolnika v RA. Ob tem v RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila.

Samooskrba:

V RA opravimo svetovanje, bolniki dobijo pisna navodila in priporočila.

  1. Diabetična retinopatija (2)

Diabetična retinopatija je najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni in najpogostejši vzrok slepote med delovnim prebivalstvom, kot tudi pomemben vzrok slepote med starostniki.

  • Bolniku pojasnimo tveganje za nastanek diabetične retinopatije in poslabšanja vida zaradi diabetične retinopatije.
  • Zagotovimo dobro urejenost glukoze v krvi.
  • Zagotovimo dobro urejenost krvnega tlaka.
  • Zagotovimo ciljno raven holesterola v krvi.
  • Bolniku razložimo pomen očesnih pregledov.

V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Ob tem v RA opravimo kontrolo glukoze v krvi, krvnega tlaka in ravni holeterola, ter preverimo, ali je bil sladkorni bolnik na pregledu očesnega ozadja v preteklem letu.

  1. Diabetična ledvična bolezen (2)

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 sodijo med ljudi s povečanim tveganjem za kronično ledvično bolezen, najpogostejša med njimi je diabetična ledvična bolezen.

  • Presejalna testa izvajamo enkrat letno.

V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Ob tem v RA opravimo oba testa. To sta:

  • ocena glomerulne filtracije (oGF) na podlagi določitve koncentracije serumskega kreatinina po standardizirani laboratorijski metodi
  • določanje proteinurije in albuminurije
  1. Cepljenje proti gripi in pnevmokokni okužbi (2)

Gripa in pnevmokokna okužba sta pogosti, vendar preprečljivi bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo, posebno starejši in tisti s kroničnimi zapleti, so v primeru okužbe bolj ogroženi.

V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Ob tem v RA izpolnimo vprašalnik o precepljenosti.

  1. Psihološka oskrba (2)

Bolniki s sladkorno boleznijo so zaradi narave bolezni in načina njenega zdravljenja močno psihično obremenjeni. Za učinkovitejše zdravljenje sladkorne bolezni zato potrebujejo psihološko podporo.

V RA 1X letno kontrola vseh sladkornih bolnikov IOZ. Ob tem v RA izpolnimo vprašalnik o stresu in depresiji. P.p. pošljemo bolnika v ZVC, kjer imajo možnost udeležbe v učni delavnici Spoprijemanje z depresijo.

Zaključek

Eden od pomembnih dejavnikov, ki prispevajo k nastanku in razvoju sladkorne bolezni tipa 2, je posameznikov življenjski slog. Poudarek je zlasti na prehranskih navadah, telesni dejavnosti in razvadah. Zato je nujno, da osebam s sladkorno boleznijo tipa 2 nudimo primerno svetovanje čim prej po postavitvi diagnoze. Potrebno je razmisliti o možnih spremembah njihovega življenjskega sloga, s pomočjo katerih bi lahko bolje uredili raven sladkorja in maščob v krvi ter krvni tlak.

Stroški svetovanja o spremembi življenjskega sloga so nizki, saj je le-to občasno in poceni, za razliko od zdravljenja z zdravili, ki je kontinuirano. Spoznanje, kako pomembna in finančno učinkovita je sprememba življenjskega sloga v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, sredstva so zagotovljena, a je na žalost pacientov v te programe (ZVC) še vedno nizka. Zelo pomemben je pravi pristop k dojemanju pomena življenjskega sloga. Sladkorni bolniki imajo zagotovljen  dostop do teh storitev. Tu imajo pomembno vlogo centri za preprečevanje srčno-žilnih bolezni v Sloveniji – ZVC-ji.

Poleg osnovnega znanja, ki ga je potrebno posredovati ob postavitvi diagnoze, potrebuje sladkorni bolnik redno načrtno edukacijo vse življenje. Bolniku omogočimo edukacijo ob vsaki spremembi zdravljenja in zagotovimo, da ohranja vsaj osnovno raven znanja in se sproti seznanja z novimi načeli. Temu so namenjeni tako redni letni kontrolni pregledi, kakor tudi obdobni pregledi v RA. Sodelovanje diplomirane medicinske sestre in IOZ v RA je ključnega pomena, kakor je tudi ključnega pomena sodelovanje z ZVC-ji in patronažnim varstvom, kadar govorimo o primarnem nivoju. Da ne bi prihajalo do podvajanja obravnav sladkornih bolnikov, pa je potrebno še večje sodelovanje s sekundarnim in terciarnim nivojem, saj so urejeni sladkorni bolniki s peroralno ali mešano terapijo nepotrebno breme diabetoloških ambulant.

Literatura:

  1. NACIONALNI PROGRAM ZA OBVLADOVANJE SLADKORNE BOLEZNI – Strategija razvoja 2010–2020
  2. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah  (Junij – 2011)