Dobre prehranske navade so plod trdega dela, ki se začenja v zgodnjem življenjskem obdobju z izborom zdrave hrane, ki jo na mizo prinašajo starši. Prehranjevalni vzorci se oblikujejo od rosnega otroštva dalje in se ponavljajo v kasnejšem življenju posameznika. Spreminjanje slabih navad v prehrani družine je težko in dolgotrajno delo, ki ne zagotavlja nujno uspeha (Koch, 2002). Pri vzpostavljanju in dvigovanju motiviranosti za spremembe moramo pri otrocih posebno pozornost nameniti staršem. Spremenjeno vedenje pri otroku zahteva spremembo vedenja in stališč tudi pri starših in njihovi okolici. S tem mislimo stare starše, družinske prijatelje in bližnje sorodnike, kateri živijo neposredno z družino.
Izbira hrane povezane s tradicijo, kulturo in socialno-ekonomskim stanjem lahko različno učinkuje na zdravje ljudi. V družini je izbira in uživanje hrane prav tako odvisno od tradicije, kulture, okolja in energijskih ter hranilnih potreb, glede na starost, spol in življenjski slog družinskih članov. Ljudje uživamo hrano, da zadostimo svojemu teku po hrani, ki jo imamo na voljo in radi. Na žalost prevečkrat ponudimo otrokom samo hrano, katero imajo radi in jih premalokrat poskušamo prepričati, da poskusijo kaj novega. Čez leta pa se sprašujemo, zakaj so otroci »izbirčni« in ne jedo določene hrane. Kako naj bi jo, če je pa ne poznajo in tudi mi sami smo jim privzgojili določene okuse?
S na področju gibalne aktivnosti se srečujemo z enakimi problemi, ne glede na starostno skupino. Previsok je delež telesno nedejavnega o gibalno neaktivnega prebivalstva v vseh starostnih skupinah, podaljšal se je časa, ki ga prebivalstvo v vseh starostnih skupinah presedi (sedeče dejavnosti, kot so računalnik, TV, ipd.), premajhen delež prebivalstva, ki pri vsakodnevnih opravkih pešačijo in/ali kolesarijo, nezadostna ozaveščenost prebivalstva o pomenu redne telesne dejavnosti za zdravje v vseh starostnih skupinah (Bratanič, 2004).
Ameriško združenje za pediatrijo priporoča redno telesno dejavnost/gibalno aktivnost, ki poveča energijske potrebe za približno 150 kcal (628 kJ) na dan, to je 1000 kcal (4187 kJ) na teden. Dolgotrajna zmerna telesna dejavnost je za trajnost uspešnega hujšanja veliko bolj primerna kot kratkotrajni hudi napori (Bratanič, 2004).
Otrokom je treba čas za gledanje televizijskih programov in igranje računalniških igric omejiti na uro ali dve na dan. Preostanek časa naj preživijo bolj dejavno, s prijatelji na prostem, ob igrah z žogo, teku, rolkanju ipd. Tudi spremembe v vsakodnevnih dejavnostih lahko povečajo porabo energije in tako omogočajo preprečevanje in/ali zdravljenje debelosti. V primeru, da je vrtec v bližini pospremite otroka v vrtec peš ali ob toplih dneh s kolesom, namesto da bi se peljali z avtom. Namesto z dvigalom se vzpenjajte skupaj po stopnicah peš. Otrok naj pomaga pri domačih opravilih, katera so primerna za njegovo starost. Že malček lahko nese manjši vrečko smeti in ga že v ranem otroštvu privajamo na recikliranje ipd. Med sprehodi, kolesarjenjem in plavanjem otroci preživijo več časa s starši. Gibalna aktivnost lahko pomembno izboljša razpoloženje, splošno dobro počutje in dvigne motivacijo, tako otrok, kakor tudi staršev in starih staršev.
Že prej omenjena omejitev gledanja televizije, igranja računalniških in video igric na eno do največ dve uri na dan bi naj vzpodbudilo gibanje, druženje s sovrstniki in s tem dejavnosti, kar bo ugodno vplivalo na razpoloženje in preprečevalo nepotrebno povečevanje telesne teže. Gibalna aktivnost naj se vključi v vsakodnevno življenje (peš v vrtec, po stopnicah, sprehod v parku in ne v EUROPARKU,…), starši pa naj poskrbijo za postopno dodajanje gibalne aktivnosti, ki mora biti redna. Priporočila so, da je dovolj 30 do 60 minut na dan različnih telesnih vaj, ki jih večina družin lahko uresniči. Otrokom je priporočljivo organizirati zabavne igre na prostem s prijatelji, vsekakor pa moramo preprečiti sedenje na kavču ali za mizo. Pri nekaterih otrocih je potrebno organizirati skupinske igre s tekmovanjem, pri drugih zgolj družabne aktivnosti, kot so ples, plavanje itd. Poceni zabavne aktivnosti so na primer košarka, kolesarjenje, rolkanje, smučanje, pešačenje s starši.
Z gibalno aktivnostjo dosežemo večjo porabo energije in tudi, kar je enako pomembno, porast mišične mase. S porastom mišične mase se poveča bazalni metabolizem. To pa prepreči »yo-yo« efekt, ki je značilen za različne shujševalne diete, ki delujejo samo na principu izgube telesne teže s kratkotrajnim spreminjanjem prehranskih navad brez povečane telesne aktivnosti (Pišot, 2004).
Tabela 1: Energijske potrebe otrok glede na starost.
| Starost | Dnevne energetske potrebe | Dnevne energetske potrebe na kg telesne teže |
| 1 do 3 leta | 1300 kcal/5460 kJ | 102 kcal/428,4 kJ |
| 4 do 6 leta | 1800 kcal/7560 kJ | 90 kcal/378 kJ |
| 7 do 10 let | 2000 kcal/8400 kJ | 70 kcal/294 kJ |
| 11 do 14 let deklice | 2200 kcal/9240 kJ | 47 kcal/197,4 kJ |
| 11 do 14 let dečki | 2500 kcal/10500 kJ | 55 kcal/231 kJ |
Vir: Bratanič, 2000.
S starostjo otroka se večajo energetske potrebe, a tudi to je odvisno od gibalne aktivnosti otroka. S povečano oziroma zmanjšano gibalne aktivnosti so vrednosti v tabeli uporabne kot orientacija.
Tabela 2: Telesna teža otrok glede na telesno višino in starost.
| Starost | višina | teža |
| 3 do 4 leta | 90 do 112 cm | 11,5 do 20,0 kg |
| 5 do 6 let | 102 do 126 cm | 15,0 do 25,5 kg |
| 7 do 8 let | 113 do 140 cm | 18,5 do 32 5 kg |
| 9 do 10 let | 125 do 153 cm | 24,0 do 41,5 kg |
| 11 do 12 let | 136 do 170 cm | 31,0 do 54,0 kg |
| 13 do 15 let | 145 do 185 cm | 37,0 do 70,0 kg |
Vir: Bratanič, 2000.
Meritve se iz leta v leto dopolnjujejo, a vedno je potrebno vzeti zdravo mero razuma in znati otroka opazovati ne samo po višini in teži, ampak tudi glede na njegovo konsistenco telesa, razvitostjo mišičnega tkiva, na vse to pa vpliva aktiven oziroma na žalost vedno bolj neaktiven življenjski slog ne samo otrok, ampak celotne družine.
Literatura:
- Bratanič N., Program zdravljenje debelosti, Podipolomsko izobraževanje, Debelost in motnje hranjenja, Ljubljana, 2000.
- Bratanič N., Debelost pri otrocih zbuja skrb. http://tux.kabi.si, 2004.
- Koch V., Varovalna živila. http://med.over.net, 2004.
- Pišot R., Vloga in pomen gibalne / športne dejavnosti v šolskem obdobju, Bilten slovenske mreže zdravih šol 1/04, 24-33.