Drobna rjava semena imajo svojo domovino in izvor najverjetneje v Orientu. Lan so poznali in gojili že Egipčani, čeprav so prvi zapisi o lanu resnično že iz časa stare Mezopotamije, kjer so ga gojili že 5000 let pred našim štetjem. Šele kasneje se je razširil po Evropi, Aziji, Afriki, najkasneje v Severno Ameriko. Poznan je tudi kot stara poljščina Evrope, Prednje Azije, v sedanjem času ga veliko gojijo v Rusiji, ZDA in Kanadi. Lan je enoletna rastlina z vitkim steblom, dolgim do 70 cm. Steblo nosi plod, v katerem je do 10 semen. Je najstarejši vir rastlinske maščobe. Laneno seme je majceno in ploščato, barva niha od svetle do temno rjave. Kadar seme namočimo v vodi, ga obda sluzast ovoj. Kot tak se uporablja za čiščenje organizma in je idealno hranilo ob spomladanskem postu, čiščenju in prenovi telesa.

Uvrščamo ga v zelnati rod lanovk, ki ima podolgovate liste. Več kot deset vrst lanovk je samoraslih, ena je gojena. Cvetovi navadnega lanu so bele ali modre barve. Poznamo dve vrsti gojenega lanu: ena se goji za semena, druga daje vlakna za industrijo.

Laneno seme vsebuje 30 odstotkov vlaknin, 20 odstotkov beljakovin, veliko mineralov in tudi proti-rakave snovi (anti-kancerogene), ki jih imenujemo lignani ali lignanti. V zadnjem času je postalo to drobceno seme zelo iskano in popularno prav zaradi teh proti rakavih snovi. Lignanti so pravzaprav vrste vlaknin in alfa linoleična kislina (alfa lonolenska kislina, AFA), ki je dobro znana kot omega-3-esencielna maščobna kislina. O tem, kakšno je bilo mnenje o maščobah v prehrani do pred kratkim, ve večina izmed nas: bile so zlohotni in prepovedani del vseh nizko kaloričnih in varovalnih diet. Šele pred časom je prodrla vest o dobrih učinkih olivnega olja v mediteranski prehrani, nato nekaj o cedrinem in lanenem olju, zelo (pre)malo govorimo in poznamo konopljino olje.

Med maščobami ločimo v groben nasičene in nenasičene, ki se dele na mono- in poli-nenansičene maščobe oziroma maščobne kisline. Nenasičeni sta predvsem dve, ki jih imenujemo esencielni – naše telo jih  nujno potrebuje, saj jih ne more proizvesti samo.

Enkrat nenasičene ali mono nenasičene maščobne kisline so najbolj pogoste in precej razširjene, tudi zaželene, saj v priporočenih količinah zmanjšujejo nevarnost obolenj srca in ožilja, ker znižujejo nevarni holesterol v telesu, poleg tega so zelo stabilne (veliko jih je v oljčnem olju in v sončničnem olju z visoko vsebnostjo oleinske kisline) ter znižujejo nevarni holesterol v telesu.

Velikokrat lahko preberemo, da maščobe škodujejo zdravju, vendar se to nanaša na klasične (beri: živalske maščobe in maslo) in na tako imenovane »trans« nenasičene maščobne kisline, med katere sodita industrijsko predelano  navadno olje (kupujemo ga v trgovinah) in margarina.

Vendar so maščobe v organizmu potrebne: za absorpcijo v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K, katerih pomanjkanje je odvisno od količine zaužitih maščobnih kislin, v organizmu pa lahko neravnovesje ali pomanjkanje maščob povzroči tudi številne motnje oziroma neravnotežje posameznih življenjsko pomembnih snovi ali hormonov.

Večkrat nenasičene ali poli-nenasičene maščobne kisline so za človeka življenjsko pomembne. Na dan jih telo potrebuje okoli 15 g. Potrebne so za razvoj in normalno delovanje organizma. Človeško telo jih ne more tvoriti, zato je glavni vir teh kislin rastlinsko olje. Zaradi njihovega izrednega pomena za zdravje, so jih pred leti poimenovali vitamin F, danes pa jih, tudi zaradi energetske vrednosti, ki ni primerljiva z drugimi vitamini, imenujemo esencialne maščobne kisline. Priporočena količina teh maščob je 3 – 7 % energetske vrednosti obroka. Esencialne maščobne kisline sodelujejo pri regulaciji holesterola, krepijo celične membrane in odpornost organizma ter sodelujejo pri sintezi prostaglandinov, ki uravnavajo fiziološke procese v telesu. Maščobne kisline omega-3 in omega-6 so sestavine večkrat nenasičenih maščob in so zelo pomembne za delovanje in razvoj možganovine. Bogat vir maščobnih kislin omega-3 so globokomorske ribe, zeleno obarvana zelenjava in laneno olje, zmleto laneno seme, pšenične klice, orehi, repično olje ali soja.. Največ maščobnih kislin omega-6 pa je v rastlinskih oljih (sončnično, olje koruznih kalčkov, olje oljne ogrščice) in semenih (sončničnem semenu), v orehih, pšeničnih klicah.

Esencialne maščobne kisline pomenijo približno 7% maščob v normalni dnevni prehrani, kar je 3 odstotke vseh kalorij in približno 8 gramov maščob. V skupino esencialnih maščobnih kislin spadajo alfa linoleična (ALA), gama linoleična (GLA), arahidonska (AA), eikozapentaenojska (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA).

Linolno in linolensko kislino najdemo predvsem v rastlinskih oljih, to je v lanenem olju, svetlinovem olju, olju borača, najboljši naravni vir EPA in DHA maščobnih kislin pa je ribje olje. EPA in DHA maščobni kislini lahko nastajata tudi v našem organizmu in sicer iz linolenske kisline, medtem ko lahko iz linolne kisline nastaja arahidonska kislina.

Naravno so te dolgoverižne omega–3 in omega–6 maščobne kisline prisotne že v materinem mleku, saj sodelujejo pri tvorbi možganskih ovojnic, spodbujanju imunskega sistema, uravnavanju možganskih funkcij ter delovanju živčnega sistema in so pomembne predvsem za normalen razvoj otroka. Omenjene maščobne kisline tudi kasneje pomembno vplivajo na naše umske sposobnosti oziroma sposobnost koncentracije, zbranosti, razumevanja in lažjega učenja.

Redno uživanje omega–3 in omega–6 maščobnih kislin je za človeško telo izredno koristno, saj so pomembni regulatorji krvnega obtoka in prekrvitve, imunskega sistema ter presnove maščob. Sodelujejo pri tvorbi telesne energije in proizvodnji hemoglobina. Igrajo tudi zelo pomembno vlogo kot osnovna substanca za sintezo prostaglandinov, hormonov, ki vplivajo na zmanjšanje holesterola in trigliceridov v krvi, preprečujejo zlepljanje trombocitov in nastajanje krvnih strdkov ter na ta način zmanjšujejo nevarnost pojava ateroskleroze in srčnega infarkta.

Za alfa linolensko kislino, katere najboljši vir je laneno olje, velja, da ima (ob že naštetih) tudi zelo pozitivno delovanje na metabolizem maščob v telesu:

  • deluje antilipogenično (zavira shranjevanje maščob v telesu)
  • deluje antikatabolično (zavira razgradnjo mišičnega tkiva)
  • poveča beta-oksidacijo (izgorevanje maščob v telesu)
  • poveča občutljivost na inzulin v mišičnih celicah .

Laneno olje je vir nenasičenih maščobnih kislin (ALA). Preprečuje lepljivost krvnih ploščic in tako zmanjšuje nastanek bolezni srca in ožilja. Uživanje lanenega olja se priporoča kot pomoč za spodbujanje obrambnega organizma, ohranjanje zdravja, zdravega videza kože in las. Ker deluje laneno olje tudi odvajalno, pa ga lahko uporabljamo tudi kot pomoč pri zaprtju.

Laneno seme pa zagotavlja kar 75 do 800 krat več rastlinskih vlaknin in balastnih snovi kot katerakoli druga vrsta rastlinskega vira. Vlaknine v lanenem semenu so iz vrste fitoestrogenov. Fitoestrogeni so naravni estrogeni, ki sodelujejo v metabolizmu estrogenov, ženskih spolnih hormonov. Raziskovalci zatrjujejo, da vlaknine pri ljudeh znižajo nivo estrogena, in sicer z blokado encimov, ki so udeleženi pri gradnji estrogena v telesu.

Priporočljivo je, da zaužijemo eno do tri velike žlice lanenega olja na dan ali 1 žlica olja na vsakih trideset kilogramov človeške teže, najbolje umešanega v beljakovinskem napitku ali nemastni skuti. Kadar smo na dieti, se priporoča tudi do sedem žlic lanenega olja dnevno. Za laneno olje velja, da je zelo občutljivo na visoke temperature, svetlobo in kisik. Če laneno olje dodajamo v prehrano, ga moramo obvezno kombinirati z večjimi količinami antioksidantov (vitamin C, E, selen…). Več kot tri žlice lanenega olja na dan smemo jemati le kratek čas, sicer se lahko pojavijo druge težave (porušeno razmerje med omega-3 in omega-6). Za seme velja, da ga je potrebno zamleti, najbolje kar doma, s kavnim mlinčkom. Sočasno moramo popiti velik kozarec vode, saj seme »popije«, veže nase kar 14 kratno količino vode. Najbolje je, da so omega-3 in omega-6 maščobne kisline v razmerju vsaj 2:1, v prehrani naših prednikov so bile v razmerju 1:1, v današnji prehrani je najpogosteje 20:1 v korist omega-6!

 

Dr.Johanna Budwig – dieta proti raku s skuto in lanenim oljem

Dieto z lanenim semenom je odkrila dr. Johanna  Budwig, nemška raziskovalka na področju kemije, strokovnjakinja na področju maščob in olj v letu 1951. Pred leti jo je na novo preučil Dr. Dan C. Roehm (Onkolog in kardiolog).

Dr. Roehm pravi:”Ta dieta je ena najbolj uspešnih diet za zdravljenje raka na svetu”. Šestkrat nominiran Nobelov doktor pravi, da ta kombinacija esencialnih sestavin zdravi in preprečuje nastanek raka.

Dr. Johanna Budwig kombinacija:

Zmešajte v mešalcu naslednje sestavine:

  • 1 skodelico organske skute (z manj maščob, ne pretrdo, najbolje da naredimo svojo) (ali jogurt)
  • 2-5 žlic lanenega olja – 1-3 žlice sveže mletih lanenih semen (mešalec za kavo ustreza)
  • Dovolj vode
  • Malce kajenskega popra (čili v prahu)

Opcije:

  • Malo česna, rdeče paprike in malo šampanjca.
  • Naredimo ga zelo mehkega.
  • Pojejte ga nekaj vsak dan.
  • Posamezne sestavne priredite svojemu okusu.

 

BUDWIG DIETA Z LANENIM SEMENOM

Dr. Budwig trdi, da je ta dieta tako kurativna kot preventivna. Zdravnica pravi, da je odsotnost linol-kislin [kar je pogosto v zahodni dieti] vzrok nastanka oksidaze, ki povzroča nastanek raka in mnogih drugih kroničnih bolezni.

Teorija pravi: uporaba kisika v organizmu je lahko stimulirana s sestavinami v proteinih, ki vsebujejo žveplo, kar neredi olje topno v vodi. Ti proteini so prisotni v siru, lešnikih, čebuli, poru, česnu in še posebej v skuti.

Pomembno je uporabljati samo hladno stiskana olja bogata z linolično kislino, kot je sončnično, sojino, koruzno, orehovo in laneno olje. Takšna olja moramo zaužiti s pravo hrano, ki vsebuje prave proteine (vsebujejo žveplo), drugače pride do nasprotnega učinka in nastaja škoda na telesu.

Najboljša kombinacija je skuta in laneno olje. Laneno olje naj bo sveže stisnjeno. Hrana, ki vsebuje naravni sladkor kor so dateljni, fige, hruške, jabolka in grozdje je tudi zelo dobro za dieto. Prav tako je zdravilen med. Sintetični vitamin ni A ni primeren, ker vsebuje oksidacijske produkte, zato pridobimo vitamin iz korenja (karotin kot provitamin A). Vitamin B pridobimo lahko iz mleka, jogurta in kvasa.

Ta dieta je dobra za vse vrste kroničnih bolezni kot so recimo srčne bolezni, žolčne bolezni, diabetes, artritis, tumorji. Prav tako izboljša sluh in vid. Dieta je primerna za otroke.

Pacient ne uživa nobene hrane prvi dan razen 250 ml lanenega olja skupaj z medom in stisnjenimi svežimi sokovi brez dodanega sladkorja. Če je oseba zelo bolna, lahko dodamo šampanjec prvi dan namesto soka in ga zaužijemo skupaj s lanenim oljem in medom. Šampanjec zelo hitro absorbiramo in ima resen namen pri tej dieti.

  • SLADKOR JE PREPOVEDAN. Lahko uporabite grozdni sok ali kakšen drug sveže iztisnjen sok kot sladilo.
  • Druga prepovedana hrana je: Vse živalske maščobe, vsa komercialna solatna olja (vključena je komercialna majoneza), vso meso, maslo, margarina,
  • Sveže stisnjeni sokovi iz zelenjave ali sadja so zelo dobri – korenje, zelena, jabolka, rdeča pesa.
  • Trikrat dnevno obvezno popijte topel čaj – metin, šipkov ali grozdni čaj – sladkano samo z medom. Ena skodelica črnega čaja pred poldnevom je prav tako dobra.

 

DNEVNI PLAN

Pred zajtrkom popijte kozarec mleka s Acidophilus bakterijo ali sok kislega zelja.

Zajtrk – Musli kateremu premešamo 2 žlici lanenega olja in medu in svežega sadja, ki raste v sezoni. Menjajte okus dnevno. Uporabite tudi lešnike, orehe, izogibajte se kikirikijem. Pijte zeliščne čaje ali črni čaj. Pojejte 120 gramov namaza opisanega spodaj. Lahko ga dodate drugi hrani.

Jutranji čaj (10 ura) – Kozarec svežega soka iz korenja, jabolk, zelene, pese.

Kosilo – sveža solata z majonezo lanenega olja(opis spodaj). Solato lahko naredite iz korenja, kolerabe, radiča, zelja, cvetače. Lahko dodate malce hrena, drobnjaka ali peteršilja za okus.

Kuhan obrok – Parjena zelenjava, krompir, riž, ajda ali proso. Zraven dodajte ali majonezo ali namaz – za okus in da zaužijete laneno olje.

Desert – Zmešajte sveže sadje z namazom, namesto medu lahko dodate smetano z okusom limone,vanilije ali jagod.

Popoldanski čaj (16h) – Majhen kozarec naravnega vina brez konzervansov ali šampanjca ali soka iz svežega sadja, skupaj z medom, kateremu primešamo 1-2 žlice lanenih semen.

Večerja – Imejte jo zgodaj ob 18h. Skuhajte topel obrok, uporabite ajdo, sojo, pšenični zdrob, oves. Kot sladilo uporabite samo med ali grozdni sok. NE UŽIVAJTE SLADKORJA NOBENE VRSTE. Samo sveže sokove. Morajo biti popolnoma naravni.