Prevelika telesna teža ali holesterol v krvi nas prisilita, da začnemo razmišljati o zaužitih maščobah. Toda, ali res jemo samo slabe maščobe? Ne glede na vrsto maščob pa je pomembno, da vemo, da nam 5 g maščob da 48 Kcal. In kaj je to 5 g maščob? Verjeli ali ne, je to samo ena mala kavna žlička olja, margarine ali svinjske masti. Za nabiranje maščob na bokih, stegnih, trebuhu in zadnjici, v večini primerov krivimo vidne maščobe. Pozabljamo pa na skrite maščobe, ki jih najdemo v različnih prelivih, francoskih solatah (majoneza), paštetah, salamah (tudi v posebni salami), hrenovkah, čipsu, polnomastnih mlečnih izdelkih ipd.
Veliko smo že slišali o omega-3 in omega- 6 maščobnih kislinah. Toda ali vemo kje jih najdemo? Omega-3 maščobne kisline najdemo v morskih živalih in nekaterih sredozemskih rastlinah (oljka). Omega-6 maščobne kisline so v večjih količinah v oljih kopenskih rastlin (koruzno oljne, sončnično olje, olje oljčne repice). Ni pomembna samo vsebnost, ampak tudi pravilno razmerje med tema dvema maščobnima kislinama.
Pretirano uživanje omega-6 maščobnih kislin, ki jih dobimo predvsem v margarinah, oljih za solato in kuhanje ter tovarniško pripravljeni hrani, vpliva negativno na naše zdravje.
Pomembno je vedeti, da povečano uživanje rastlinskih olj na račun živalskih maščob (svinjska mast) res zniža količino holesterola v krvi, toda uživati moramo tista olja, ki imajo najbolj ugodno razmerje omega-3 in omega-6 maščobnih kislin.
Sončnično in koruzno olje vsebujeta največ omega-6 maščobnih kislin in najmanj omega-3 maščobnih kislin. Za razliko od olj iz lanenega semena in semena oljne ogrščice (repice), kjer je to razmerje obeh maščobnih kislin najboljše. Olivno olje ima največ nenasičenih maščobnih kislin, ki varujejo srce. Vedeti pa moramo, da oljčno olje ni primerno za kuho, ampak le za hladno pripravo in pogrevanje. Pri previsokih temperaturah se izgubijo vse dobre lastnosti, katere dobimo s hladnim stiskanjem med pridobivanjem te dragocene maščobe.
Med priporočljivimi olji je tudi ribje olje, ki znižuje raven trigliceridov in dviguje raven dobrega (HDL) holesterola. Znano je tudi, da ribje olje preprečuje oziroma olajša težave pri revmatoidnem artritisu, zmanjša možnost ponovnega srčnega napada, ohranja prehodnost arterij, znižuje krvni pritisk, omili vnetja črevesja, pomaga ublažiti simptome multiple skleroze, skrajša napade astme in zmanjša pogostost migrenskih glavobolov.
Največ omega-3 maščobnih kislin je v mesu plavih rib, kot so skuše, sardele, tuna, losos, jezerska postrv in atlantski jeseter. Zmerne količine omega-3 maščobnih kislin najdemo tudi v progastem ostrižu, morskem psu, mečarici in mavrični postrvi. Rakovice, jastogi, rakci, dagnje in lignji vsebujejo manj omega-3 maščobnih kislin.
Omega-3 maščobne kisline so najbolj učinkovite, če ribe pečemo na žaru ali jih kuhamo, saj z dodajanjem rastlinskih olj, ki vsebujejo omega-6 maščobne kisline, zmanjšamo učinek omega3- maščobnih kislin v ribah.
Nekaj omega-3 maščobnih kislin je tudi v nekaterih rastlinah. Največ jih je v orehih, v lanenem in repičnem semenu.
V kuhi naj bi torej v večji meri uporabljali olja. Margarino ali svinjsko mast je priporočljivo za kuho uporabljati v manjših količinah. Kakor koli, maščobe naj bi pri kuhi omejevali, a zavedati se moramo, da je v naši prehrani tudi veliko skritih maščob.