Pravilna prehrana v otroškem obdobju ja izredno pomembna za rast in razvoj. Če je uravnotežena, kar pomeni pravilno razmerje med beljakovinskimi, ogljikohidratnimi in maščobnimi živili, pokriva potrebe po mineralih in vitaminih, kalorično ustreza otrokovi starosti, je pestre sestave, videza in okusa, bo zagotovila uravnoteženo rast in razvoj.

Pomembno je dejstvo, da se otrok pri prehranjevanju sprva podreja željam staršev, njihovemu vzorcu prehranjevanja in okusu, pozneje pa okusu vrstnikov in modi.

Narašča število družin, ki ne uživajo mesa in mesnih izdelkov. Če družina, kljub odločitvi za vegetarijanski način prehranjevanja, izbira živila, ki vsebujejo vse potrebne sestavine, in se pri tem ne odrečejo jajcem in mleku, bo otrokov razvoj normalen. Najbolj znana posledica neuravnotežene prehrane brez živalskih beljakovin je pomanjkanje vitamina B12, ki povzroči posebno obliko slabokrvnosti, v hujši obliki pa tudi duševne motnje in nevrološke težave. Starši se morajo poučiti o vsebnosti sestavljenih ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob v posameznih živilih, da bo otrokova prehrana vsebovala dovolj kalorij (ne samo na račun sladkorjev in maščob) za otrokovo normalno rast in razvoj. Ne nazadnje bi se morali vprašati, ali si otrok takšno hrano sploh želi!

Živila živalskega izvora vsebujejo hranila, ki jih naše telo nujno potrebuje za svoje delovanje. Meso je bogato predvsem z beljakovinami, katere so osnova za izgradnjo telesnih beljakovin in vir energije (1g beljakovin da 4 kcal energije). Za izdelavo lastnih beljakovin mora organizem razpolagati z vsemi potrebnimi aminokislinami. Nekatere sintetizira telo samo, določene pa lahko dobimo v organizem izključno z uživanjem mesa, jajc in mleka ter mlečnih izdelkov, torej hrane, ki je živalskega izvora. Kvalitetna beljakovina je sestavljena iz aminokislinskega ravnovesja. Najdemo jih predvsem v rdečem mesu in predstavljajo dobro ravnovesje vseh potrebnih aminokislin, ki jih telo tudi dobro presnavlja.

Prepričanje, da je rdeče meso mastno, se postopoma spreminja, saj se na našem tržišču dobi goveje meso, ki vsebuje manj kot 10% lipidov (maščob). Vzreja govedi je z novimi mesnimi pasmami usmerjena v pridobivanje čim manj mastnega mesa.

Rdeče meso je tudi vir železa, cinka in vitamina B 12. Železo je v našem telesu sestavni del hemoglobina, ki se nahaja v rdečih krvničkah, katere imajo funkcijo vezave kisika in njegov prenos  v vsak delček našega telesa. Kljub temu, da najdemo železo tudi v živilih rastlinskega izvora, mlečnih izdelkih in jajcih, pa je najpomembnejši vir železa v mesu, še posebej v rdečem. Absorbcijo železa dodatno izboljšamo z uživanjem hrane bogate z vitaminom C.

Hitra rast otrok poveča njihove potrebe po železu. Med šestim in dvanajstim letom so potrebe enako velike kot pri odraslem. Njihov jedilnik naj vsebuje rdeče meso, ki je najbolj naraven vir železa in ki ga organizem najlažje presnavlja.

Cink je ob železu v rdečem mesu še en pomemben element za sintezo beljakovin. Pomanjkanje tega elementa lahko povzroči apatijo, depresijo, razdražljivost, slabo koncentracijo, težje oblike vnetja kože, pomanjkanje apetita. Odrasli človek potrebuje dnevno  od 15 do 25 mg cinka in več kot polovica te količine se nahaja v 100g govejega mesa.

Vlogo pri sintezi beljakovin ima tudi vitamin B12. Najdemo ga predvsem v živilih živalskega izvora, največ v rdečem mesu in drobovini.

Zavedati se moramo, da nobeno živilo samo zase ne vsebuje vseh potrebnih vitaminov. Zato je potrebno uživanje raznovrstnih živil, da dobimo v organizem vseh 13 vitaminov.

Čeprav ni potrebno, da je meso na jedilniku vsak dan, bi bil brez rdečega mesa vsaj enkrat ali dvakrat tedensko, naš organizem osiromašen naravnega vira železa, beljakovin, cinka in vitaminov (predvsem B12). Pri tem ja pomembno, da smo pozorni kako  meso pripravimo in koliko maščob dodamo. Zdrav krožnik je sestavljen iz 2/5 priloge (ogljikovi hidrati), 2/5 zelenjave – prikuhe in samo 1/5 mesa. Meso ne potrebujemo v velikih količinah.

Zato je še bolj pomembno, da je to meso kvalitetno, slovensko, znanega izvora in takšno, ki je čim bolj naravno pridelano. Torej kupujmo slovensko, ekološko pridelano rdeče meso, perutnino talne reje in sadje in zelenjavo pridelano na domačem vrtu ali njivi.