Dopust ni samo poleti!
In če je nekoč veljalo, da dva tedna, preživeta na soncu in morju, zadoščata za regeneracijo, pa nova britanska študija kaže, da ni (več) tako.
Koliko pa bi po mnenju strokovnjakov moral trajati dopust, da bi se nekdo, ki je vsakodnevno zelo obremenjen v službi, lahko optimalno spočil?
Odvisno od vsakega posameznika, od njegovih potreb, navad in zmožnosti. Zelo obremenjeni, se morajo ustrezno razbremeniti že med letom, saj ljudje ne moremo počivati na zalogo. Največja napaka, ki jo delajo ljudje v zvezi z dopusti, so nerealna pričakovanja. Idealni dopust ne obstaja, zato je pomembno, da za dopustovanje izberemo tak kraj, čas in način, ki zadovoljuje hkrati kar največ potreb.
A kaj storiti?
Da bi ostali sveži in osredotočeni, bi si morali oddih privoščiti vsakih 62 dni. Zaposleni bi si morali privoščiti oddih vsaka dva meseca, saj bodo sicer izgoreli, kar pa je slabo tako zanje kot tudi za delodajalce. Tisti, ki si ne privoščijo počitnic vsaka dva meseca, bodo hitreje postali tesnobni in agresivni, pogosteje občutijo različne bolečine in imajo težave s spancem. Pretirana utrujenost negativno vpliva na imunski sistem in tako postanemo dovzetnejši za prehlade ali gripo.
Vendar pa je realnost drugačna: britanska študija, kaže, da le enemu od petih zaposlenih uspe, da si privošči oddih vsaka dva meseca, 44 odstotkov pa se na letni dopust odpravi vsakih šest mesecev ali še redkeje.
Mišljenje, da je spočit delavec boljši delavec od (pre)utrujenega, dandanes tudi delodajalcem ni več tuja. Da so spočiti in osveženi zaposleni na delovnem mestu učinkovitejši in zagrešijo manj napak od kolegov, ki si počitnic sploh ne privoščijo, so študije namreč že dokazale.
Blagodejni učinek počitnic se pri nekaterih začne kazati že zelo hitro: pri večini se raven stresa zmanjša samo po dnevu ali dveh, ki ga preživijo daleč stran od vsakodnevnih delovnih obveznosti, medtem ko je sedem odstotkov takšnih, ki se od službenih obveznosti uspejo odklopiti šele v drugem tednu dopusta. So pa tudi takšni, ki na letni oddih potujejo v družbi delovnih obveznosti: štirim odstotkom se namreč ne uspe popolnoma sprostiti in iz misli izpustiti službenih obveznosti.
Tudi če nam uspe, da se na oddihu sprostimo in uživamo, bo začelo ob vrnitvi domov dobro razpoloženje izginjati, pozitivni učinki dopusta izginejo po dveh tednih, kaže nizozemska raziskava. Zakaj je tako?
Med počitnicami si napolnimo baterije in zmanjšamo raven stresa ter poskrbimo za svoje zdravje (zmanjšamo verjetnost, da nas napadeta bolezni sodobnega človeka: stres in sindrom kronične izgorelosti). Da oddih blagodejno vpliva na naše počutje, pa so celo izmerili: pri spočitih dopustnikih so še pet tednov po koncu počitnic izmerili nižjo raven stresa.
Pravilo je enostavno; tisti, ki je na počitnicah bolj užival in se popolnoma sprostil, bo tudi po vrnitvi v vsakdanje življenje dlje užival v njihovih pozitivnih učinkih.
Kako naj bo videti dopustniški čas? Kaj naj počnemo na dopustu?
Nekoč so bile počitnice ob morju tudi čas, ko so se otroci cele dneve potepali po kampih ali borovih gozdičkih, ko so se najstniki zvečer ob obali spogledovali ob zvoku kitare, danes jih je moč videti, kako ob večerih brez besed sedijo v skupinah in kot zombiji strmijo v svoje pametne telefone. Kot da sta igra in mladostna romantika, stvar nekih drugih časov.
Ali je pomembno, da se med dopustom, tak o otroci kot odrasli, odklopimo od elektronskih naprav?
Za otroke je vsekakor nujno in pomembno, da preživijo večji del druženja v živo, kar nikakor ne velja samo za dopuste. Virtualna komunikacija je omejena in osiromašena za celo vrsto razvojnih spodbud in lahko zavira razvoj ustreznih socialnih veščin, ki se jih otroci še učijo pridobivati.
Pri odraslih pa velja: vsak po svojih željah in potrebah. A vendar, svet se je spremenil, elektronske komunikacije so postale del vsakdanjega življenja. Če bomo odraslega ali otroka povsem odrezali od komunikacij, bo to, če se za to ni sam odločil, doživel kot kazen in prisilo in bo naredil vse, da se temu izogne. Bolj smiselno je omejiti ta stik na najmanjšo še sprejemljivo mejo. Najbrž kvaliteta dopusta ne bo bistveno slabša, če občasno kakšne pol ure dnevno porabimo za brskanje po spletu ali sms prijateljem. Bo pa zato precej manj stisk in uporov in sporov.
Za mnoge je dopust stres: pogrešajo službo, ves čas pregledujejo e-sporočila, brskajo po telefonih … Izgubljeni so brez rutine. Kako naj ravnajo eni in drugi?
Mnogim predstavljajo počitnice dodatni stres. Nekatere obremeni že sama organizacija počitnic, za druge pa je večdnevno brezdelje popolna živčna vojna in ni čudno, da Slovenci ob svojih prikolicah v času počitnic ustvarijo prave vrtove ali pa ob svojih vikendih raje kot morske valove poslušajo zvoke mešalca za beton. Morda se stres med počitnicami pojavi tudi zato, ker na dopustu ljudje izgubijo dnevno rutino, znotraj katere se počutijo varne.
Pri načrtovanju dopusta je zelo pomembno razumeti naravo stresa, ki ga vsak dan doživljamo v službi. Monotono delo je povsem drugačen vir stresa, kot na primer izrazito dinamično delo, kjer je potrebno neprestano sprejemati odločitve z negotovimi posledicami. Dnevna rutina zagotovo omogoča določeno stopnjo stabilnosti in predvidljivosti. Načrtovanje in neprestano odločanje tik pred dopustom pa lahko pripomore k povečani obremenitvi. Počitek in razbremenitev pravzaprav po definiciji pomenita razbremenitev od narave dela.
Kadar je delo monotono in rutinsko ter ne zahteva pomembnejših odločitev, je lahko prava razbremenitev ravno v tem, da si človek vzame čas za načrtovanje dopusta. Ljudje smo si različni tudi v tem, kaj dojemamo kot negativni stres. Kar je za nekoga čisti užitek, drugemu lahko predstavlja stisko.
Ko opuščamo rutino, je pomembno, da prepoznamo svoje realne zmožnosti in potrebe in jih med dopustom (pa tudi med delovnim obdobjem) uspešno zadovoljimo. Bolj kot bomo ravnali v skladu s svojimi realnimi potrebami, ne pa zgolj po pričakovanjih, bolj se bomo na dopustu razbremenili.
Mnogi ob nastopu dopusta zbolijo, marsikateri zakonski par se spre. Kje tiči vzrok za to?
Znano je, da ljudje, ki so na svojem delovnem mestu preobremenjeni, ki so perfekcionisti in ki so celo leto pod stresom, na počitnicah mnogokrat zbolijo, kot da jim ob sprostitvi popusti tudi telesni obrambni mehanizem, ki jih je prej ščitil. Na dopustu ljudje zbolijo zato, ker si to »lahko privoščijo«. Kadar se nekdo prekomerno izčrpava zaradi deloholizma, ki je vedno posledica notranjih prisil, in ko je od storilnosti odvisna njegova pozitivna samopodoba, potem lahko nekaj časa obrambno aktivira vse sile, da bi se obdržal »na površju«.
Ko nastopi dopust, pa plačajo ceno za zlorabo obrambnega mehanizma telesa, ki služi za hitro razreševanje življenjsko nevarnih situacij. Razlog pa je lahko tudi povsem drugje. Nekateri na (ali tik pred) dopustom zbojijo ali se poškodujejo zato, da bi se (nezavedno) spravili v vlogo tistega, za katerega je sedaj potrebno poskrbeti in tako (pred sabo in drugimi) opravičijo svojo potrebno po pozornosti in skrbi.«
Ponavadi je večina nezadovoljstva na dopustu povezana z nerealnimi pričakovanji. Preradi pozabljamo, da je turizem industrija, ki ni namenjena temu, da zadovolji našo čustveno lakoto. Na dopustu bodo (proti plačilu) poskrbeli za našo nastanitev in hrano, za doživetje pa smo odgovorni sami. Bolj kot se človek pozna, lažje prepozna svoje realne potrebe in jih tudi ustrezno zadovoljuje.
Na dopustu mnogokrat pride tudi do družinskih konfliktov, saj je družina po dolgem času spet ves čas skupaj. Kako se jim izogniti? Konfliktom se ne da izogniti, saj so neizbežen del vsake skupinske dinamike. Potrebno pa jih je uspešno razreševati. To pa dosežemo preko pogajanj. Ker se vsaka vojna slej ko prej konča z mirovnimi pogajanji, je bolje, da vojno kar preskočimo in energijo posvetimo usklajevanju z najbližjimi. Razumeti je potrebno, da smo na dopusti vsi mnogo bolj občutljivi. Zato tam nujno potrebujemo precej večjo mero obzirnosti drug do drugega, do naših potreb. K zmanjšani konfliktnosti
pa seveda najbolj prispeva kvaliteta komunikacije med letom. V kolikor si med letom naberemo »zvrhan kufer« zamer, ki niso ustrezno odkomunicirane, bodo seveda med pogostejšim dopustnim druženjem naakumulirano prišle na dan težave celega leta. Težave rešujemo sproti, ne na zalogo.